Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org

Najbolj odmevna televizijska serija preteklih let prihaja na TV Slovenija

Ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985, je z novo adaptacijo ujela določen zgodovinski trenutek ali duha časa, poudarja filozofinja in publicistka dr. Jela Krečič. Zgodba govori o času v nedoločni prihodnosti, ko je svet pretresla ekološka katastrofa in dodobra zmanjšala rodnost ljudi. Odvija se v državi Gilead, nekakšni naslednici ZDA, kjer vlada desna diktatura, ki jo vodijo moški in kjer so ženske zasužnjene.

Bistvo tega režima je, da ima zelo definirano hierarhijo, znotraj katere so ženske ponižana, tlačena stranka. V tem sistemu obstaja institucija dekel, ki so kot polsužnje namenjene zgolj reprodukciji.

Kot poudarja urednik in publicist dr. Aljoša Harlamov, Deklina zgodba slovi po tem, da so bile vse represivne metode, ki so v njej opisane, že nekje uporabljene. Vzete so iz resničnih zgodovinskih kontekstov in sestavljene sicer v fikcijo, ki pa je hkrati sodobna alegorija današnjega časa.

Margaret Atwood je vso to protiutopijo zgradila na realnih dejstvih. Imamo Ceaușescov režim v Romuniji, ki si je prizadeval dvigniti plodnost žensk in je odločno prepovedal splav. Ženske so preganjali, prav tako tudi zdravnike, ki so izvajali splav. Potem imamo v Argentini 500 otrok, ki so nenadoma  izginili in so jih potem elitne vojaške hunte vzgajale kot svoje. Margaret Atwood je vse te elemente povezala v neko protiutopijo, ki se vrača nazaj v preteklost, v puritanstvo 17. stoletja, ki ga je avtorica tudi zgodovinsko preučevala.

Kot še pojasnjuje dr. Aljoša Harlamov, je zanimivo vedeti, da so leta 1985, ko je knjiga izšla, številni kritiki avtorici Margaret Atwood očitali, da pripoved ni realna. Zdelo se jim je, da je ta novi patriarhat, ki se obrne nazaj k puritancem, preveč za lase privlečen. Danes pa je zaradi družbene situacije pogled na knjigo in serijo precej drugačen.

Serija Deklina zgodba, ki jutri zvečer prihaja tudi na naše male zaslone, je postala povsod po svetu izjemna uspešnica. V Združenih državah Amerike se je prejšnji mesec končala že druga sezona, obeta pa se tudi snemanje tretje sezone. Serija je izšla v obdobju inavguracije Donalada Trumpa in kot meni dr. Jela Krečič, je serija  sovpadla z nekim močnim resentimentom v ZDA, z delom prebivalstva, ki je izjemno kritičen do novega predsednika in njegove volilne baze, ki se umešča k religijski desnici in ki do določene mere goji vrednote, ki jih srečamo v Deklini zgodbi.

Serija Deklina zgodba je sicer ekstremna različica desnega populizma, pa vendar so mnogi v seriji prepoznali aluzije na Trumpovo vladavino.

Po drugi strani, tako še dr. Jela Krečič, pa se je serija sijajno ujela tudi z globalnim  političnim gibanjem Me too, ki je ob aferi Weinstein vzniknilo lansko jesen. Kot poročajo tudi mediji, ženske na različnih koncih sveta, v znamenitih kostumih dekel, ki jih v seriji nosijo igralke, opozarjajo na neenakost spolov in kratenje človekovih pravic. Rdečo-belo opravo so si tako nadele aktivistke za pravico do splava na Irskem in severnem Irskem, v Argentini ter v Združenih državah Amerike,  v znamenje nasprotovanja politikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa so si ga nadele tudi protestnice ob Trumpovem julijskem obisku v Londonu.