Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od 3500 vrst komarjev, se jih le 10 odstotkov "hrani" s človeško krvjo
Zadeve ne gre jemati preveč osebno. Ne gre za to, da bi komarjem določena kri dišala bolj kot druga, čeprav naj bi po neki študiji imeli komarji še posebej radi krvno skupino 0. Odgovor, kako komarji izbirajo svoje žrtve, se delno skriva v naši telesni kemiji, v kislinah in bakterijah oziroma vonju, ki jih oddaja koža. A predvsem je pomembna količina izdihanega zraka, saj komarji zaznavajo ogljikov dioksid, pojasni Katja Kalan, raziskovalka z Univerze na Primorskem.
“Ker večji ljudje proizvajajo več ogljikovega dioksida, so lažja tarča za komarje. To velja tudi za nosečnice, zaradi razlik v hormonih pa naj bi komarji na splošno raje izbrali ženske.”
Komarji se pri izbiri svoje žrtve orientirajo tudi na podlagi vida. Barva oblačil torej dejansko je dejavnik in raje imajo črne oziroma temne barvne odtenke. So pa to posploševanja, ki v praksi ne veljajo vedno. Tudi zaradi velikega števila vrst komarjev.
Pikajo samo samice komarjev, kri potrebujejo za razvoj jajčec in ne za hrano. Sicer se – tako kot samci – prehranjujejo z rastlinskimi sokovi. Samica komarja lahko spije trikratno količino krvi svoje teže. In pri tem gre za zelo sofisticiran proces. Kateri del telesa pa komar najraje obišče? Spet odvisno od vrste. Za nekatere je značilno, da pikajo bolj na območju nog, torej, bolj pri tleh. In tudi sicer so komarji raje bolj pri tleh. Večina komarjev namreč leti pod višino osmih metrov, a našli so jih že v Himalaji, na višini več kot 2400 metrov. Morda pa je celo bolj kot pik, nadležno tisto piskanje…
“Samica komarja s krili udari do 600-krat na sekundo. To je tisti “buzzzzz”, ki ga slišimo ponoči.”
Komarje najdemo na vseh celinah, razen na Antarktiki, prav tako jih ni na nekaterih otokih, denimo na Islandiji. V Sloveniji smo do zdaj popisali 30 vrst komarjev, leta 2002 smo iz Azije uvozili tudi tigrastega komarja (prvič so ga opazili v okolici Nove Gorice). Njegova posebnost je, da je aktiven podnevi, njegov pik pa je bolj boleč. Od bolezni, ki jih prenaša, pa ni malarije. Komarji so sicer najnevarnejša živalska vrsta, ki ogroža človeštvo – letno povzročijo milijon človeških žrtev.
– Vprašanje: Na kolikšni razdalji lahko samica komarja izbere svojo žrtev?
– Odgovor: 50 metrov
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od 3500 vrst komarjev, se jih le 10 odstotkov "hrani" s človeško krvjo
Zadeve ne gre jemati preveč osebno. Ne gre za to, da bi komarjem določena kri dišala bolj kot druga, čeprav naj bi po neki študiji imeli komarji še posebej radi krvno skupino 0. Odgovor, kako komarji izbirajo svoje žrtve, se delno skriva v naši telesni kemiji, v kislinah in bakterijah oziroma vonju, ki jih oddaja koža. A predvsem je pomembna količina izdihanega zraka, saj komarji zaznavajo ogljikov dioksid, pojasni Katja Kalan, raziskovalka z Univerze na Primorskem.
“Ker večji ljudje proizvajajo več ogljikovega dioksida, so lažja tarča za komarje. To velja tudi za nosečnice, zaradi razlik v hormonih pa naj bi komarji na splošno raje izbrali ženske.”
Komarji se pri izbiri svoje žrtve orientirajo tudi na podlagi vida. Barva oblačil torej dejansko je dejavnik in raje imajo črne oziroma temne barvne odtenke. So pa to posploševanja, ki v praksi ne veljajo vedno. Tudi zaradi velikega števila vrst komarjev.
Pikajo samo samice komarjev, kri potrebujejo za razvoj jajčec in ne za hrano. Sicer se – tako kot samci – prehranjujejo z rastlinskimi sokovi. Samica komarja lahko spije trikratno količino krvi svoje teže. In pri tem gre za zelo sofisticiran proces. Kateri del telesa pa komar najraje obišče? Spet odvisno od vrste. Za nekatere je značilno, da pikajo bolj na območju nog, torej, bolj pri tleh. In tudi sicer so komarji raje bolj pri tleh. Večina komarjev namreč leti pod višino osmih metrov, a našli so jih že v Himalaji, na višini več kot 2400 metrov. Morda pa je celo bolj kot pik, nadležno tisto piskanje…
“Samica komarja s krili udari do 600-krat na sekundo. To je tisti “buzzzzz”, ki ga slišimo ponoči.”
Komarje najdemo na vseh celinah, razen na Antarktiki, prav tako jih ni na nekaterih otokih, denimo na Islandiji. V Sloveniji smo do zdaj popisali 30 vrst komarjev, leta 2002 smo iz Azije uvozili tudi tigrastega komarja (prvič so ga opazili v okolici Nove Gorice). Njegova posebnost je, da je aktiven podnevi, njegov pik pa je bolj boleč. Od bolezni, ki jih prenaša, pa ni malarije. Komarji so sicer najnevarnejša živalska vrsta, ki ogroža človeštvo – letno povzročijo milijon človeških žrtev.
– Vprašanje: Na kolikšni razdalji lahko samica komarja izbere svojo žrtev?
– Odgovor: 50 metrov
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Počitnice so za mnoge osnovnošolce in dijake čas za počitek, razvedrilo, rekreacijo, morje, prijatelje. Skratka, kot bi rekli mladi, odklop. 16-letni dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, Andraž Babšek iz Medvod, pa tudi v tem dneh ne miruje. Snuje nove skladbe, pripravlja mladinski roman o času osamosvojitve, razmišlja o novem programu medvoškega pevskega zbora. Njegove ustvarjalne navdihe so prepoznali tudi v Medvodah, kjer so mu ob občinskem prazniku podelili priznanje Mladi up Medvod. Z Andražem Babškom se je pogovarjala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov