Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine.
V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
1800 km dolga pot po Sloveniji je najdaljša vezna gorsko-kolesarska pot v Evropi
V Zasavju potekajo štiri etape Slovenske turno-kolesarske poti, ki jo je Planinska zveza Slovenije odprla pred dvema letoma. Pot ponuja možnost spoznavanja Slovenije tudi z malce drugačne perspektive, nam je v jutranjem oglašanju povedala Karmen Štrancar Rajevec. Pot je tudi dober primer sodelovanja, saj poteka po večinoma za planince in pohodnike poznanih poteh, ki jih torej delijo planinci in kolesarji. O sobivanju obojih je spregovoril Franci Razpet, eden od soavtorjev in skrbnikov Slovenske turno-kolesarske poti.
Izjemno lep primer! Slovensko turno-kolesarsko pot smo poskusili speljati po že obstoječih planinskih poteh. Seveda tam, kjer je tehnično to tudi mogoče. Planinci so bili navdušeni nad idejo, dogovorili smo se za sodelovanje.
1800 km dolga pot, ki poteka od morja do panonske nižine, je najdaljša vezna gorsko-kolesarska pot v Evropi, na kateri kolesarji premagajo približno 50.000 višinskih metrov.
Poteka po skritih, najlepših kotičkih Slovenije. Izjemno pridobiva na popularnosti. Obiski koč s strani kolesarjev so vedno pogostejši.
V teh dneh v Zasavju poteka urejanje in markiranje 130 km zasavskega dela poti, kjer bodo na novo postavljene skupne table, osvežene planinske markacije in dodane turno-kolesarske.
Akcija poteka na pobudo Mladinskega centra Trbovlje in pod nadzorom Planinske zveze Slovenije. Na njej pa delajo mladi prostovoljci v okviru Evropske prostovoljske službe. Mladi prihajajo iz Francije, Španije, Bosne in Hercegovine ter Kosova.
V pogovoru lahko slišite tudi nekaj priporočil Gašperja Venca o tem, kako načrtovati pot in kje je najbolje začeti. Možnosti je seveda kar nekaj.
Pri nas gre velik del poti po gozdnih poteh, vlakah, kar je tudi nekaj posebnega, ker smo se poskusili čim bolj ogniti asfalta, saj za gorskega kolesarja to nekako ni ravno zanimivo.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine.
V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
1800 km dolga pot po Sloveniji je najdaljša vezna gorsko-kolesarska pot v Evropi
V Zasavju potekajo štiri etape Slovenske turno-kolesarske poti, ki jo je Planinska zveza Slovenije odprla pred dvema letoma. Pot ponuja možnost spoznavanja Slovenije tudi z malce drugačne perspektive, nam je v jutranjem oglašanju povedala Karmen Štrancar Rajevec. Pot je tudi dober primer sodelovanja, saj poteka po večinoma za planince in pohodnike poznanih poteh, ki jih torej delijo planinci in kolesarji. O sobivanju obojih je spregovoril Franci Razpet, eden od soavtorjev in skrbnikov Slovenske turno-kolesarske poti.
Izjemno lep primer! Slovensko turno-kolesarsko pot smo poskusili speljati po že obstoječih planinskih poteh. Seveda tam, kjer je tehnično to tudi mogoče. Planinci so bili navdušeni nad idejo, dogovorili smo se za sodelovanje.
1800 km dolga pot, ki poteka od morja do panonske nižine, je najdaljša vezna gorsko-kolesarska pot v Evropi, na kateri kolesarji premagajo približno 50.000 višinskih metrov.
Poteka po skritih, najlepših kotičkih Slovenije. Izjemno pridobiva na popularnosti. Obiski koč s strani kolesarjev so vedno pogostejši.
V teh dneh v Zasavju poteka urejanje in markiranje 130 km zasavskega dela poti, kjer bodo na novo postavljene skupne table, osvežene planinske markacije in dodane turno-kolesarske.
Akcija poteka na pobudo Mladinskega centra Trbovlje in pod nadzorom Planinske zveze Slovenije. Na njej pa delajo mladi prostovoljci v okviru Evropske prostovoljske službe. Mladi prihajajo iz Francije, Španije, Bosne in Hercegovine ter Kosova.
V pogovoru lahko slišite tudi nekaj priporočil Gašperja Venca o tem, kako načrtovati pot in kje je najbolje začeti. Možnosti je seveda kar nekaj.
Pri nas gre velik del poti po gozdnih poteh, vlakah, kar je tudi nekaj posebnega, ker smo se poskusili čim bolj ogniti asfalta, saj za gorskega kolesarja to nekako ni ravno zanimivo.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov