Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Javno podporo direktivi je podpisalo 14 društev, zavodov in združenj
Internet omogoča posredovanje vsebin na način, da njihovi avtorji ne dobijo plačila. S tem se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in v 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive v razpravi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija.
Združeni slovenski ustvarjalci, ki zastopajo več kot 10.000 filmarjev, glasbenikov, književnikov, gledališčnikov, znanstvenikov, likovnikov in novinarjev, poudarjajo, da nova evropska direktiva ne uvaja cenzure, saj ne zadeva prosto dostopnih vsebin (npr. Wikipedia), satiričnega izražanja in političnih komentarjev. S podporo direktivi nasprotujejo določenim ponudnikom internetnih storitev, kot je YouTube, ki ne plačuje ustvarjalcev, ampak z njihovimi vsebinami služi prek oglasov. Za uporabnike spleta po njihovem mnenju ne bo večjih sprememb, saj bodo račune plačevali zgolj ponudniki filmskih, glasbenih in književnih storitev na spletu.
Trenutna ureditev je nepravična do avtorjev in onemogoča resnejše poklicno ustvarjanje.
Nasprotniki pa poudarjajo, da direktiva ogroža svobodo izražanja na internetu in podpira njegovo monopolizacijo. Strinjajo se sicer, da je potrebno urediti internet na način, ki bo omogočal plačilo avtorjem vsebin in ne le njihovim posrednikom. Vendar direktiva tega ne omogoča zaradi 13. člena, ki predpisuje filtre za urejanje avtorskih pravic. Filtri v praksi po njihovem mnenju ne delujejo, tehnologijo za njihovo delovanje pa si lahko privoščijo le največji ponudniki spletnih storitev, kar ne prispeva k zmanjševanju monopolov in k večji svobodi na internetu.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Javno podporo direktivi je podpisalo 14 društev, zavodov in združenj
Internet omogoča posredovanje vsebin na način, da njihovi avtorji ne dobijo plačila. S tem se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in v 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive v razpravi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija.
Združeni slovenski ustvarjalci, ki zastopajo več kot 10.000 filmarjev, glasbenikov, književnikov, gledališčnikov, znanstvenikov, likovnikov in novinarjev, poudarjajo, da nova evropska direktiva ne uvaja cenzure, saj ne zadeva prosto dostopnih vsebin (npr. Wikipedia), satiričnega izražanja in političnih komentarjev. S podporo direktivi nasprotujejo določenim ponudnikom internetnih storitev, kot je YouTube, ki ne plačuje ustvarjalcev, ampak z njihovimi vsebinami služi prek oglasov. Za uporabnike spleta po njihovem mnenju ne bo večjih sprememb, saj bodo račune plačevali zgolj ponudniki filmskih, glasbenih in književnih storitev na spletu.
Trenutna ureditev je nepravična do avtorjev in onemogoča resnejše poklicno ustvarjanje.
Nasprotniki pa poudarjajo, da direktiva ogroža svobodo izražanja na internetu in podpira njegovo monopolizacijo. Strinjajo se sicer, da je potrebno urediti internet na način, ki bo omogočal plačilo avtorjem vsebin in ne le njihovim posrednikom. Vendar direktiva tega ne omogoča zaradi 13. člena, ki predpisuje filtre za urejanje avtorskih pravic. Filtri v praksi po njihovem mnenju ne delujejo, tehnologijo za njihovo delovanje pa si lahko privoščijo le največji ponudniki spletnih storitev, kar ne prispeva k zmanjševanju monopolov in k večji svobodi na internetu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bosta minili dve leti, odkar je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija postala Ilinka Todorovski. Kakšno je bilo to obdobje in ali lahko varuhinja že potegne črto pod volilno leto 2018? Po njenih besedah je lani prejela nekoliko več pobud kot leto prej, vsebinsko pa so približno enake: največ jih leti na sledenje načelom uravnoteženosti in ravnovesja v oddajah, izborom glasbe in govorni kulturi. Katere teme, pripombe, vprašanja poslušalcev pa so v ospredju, če pogledamo radijski del RTV vsebin?
Poslušalka je prejela kazen za prekršek v Avstriji, čeprav tam sploh ni bila, na kazni je bila ob točnih rojstnih podatkih navedena napačna registrska številka vozila.
Vučić želi pokazati, kako močno podporo ima v eni od svetovnih velesil, po drugi strani pa želi Moskva dokazati sebi in svetu, da ima na obrobju EU še vedno prijatelje.
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Sinočnji poraz britanske premierke Mayeve, ko je celo 118 njenih poslancev glasovalo proti dogovoru z Evropsko unijo o Brexitu, danes odmeva po Evropi. Še zlasti na Škotskem, kjer so se že hoteli odcepiti od Združenega Kraljestva, ker bi radi ostali v Evropski uniji. Matjaž Vidmar, doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij v Edinburgu ter Član Kraljeve astronomske družbe je razložil, da na Škotskem nestrpno spremljajo novice o Brexitu.
V koprskem zaporu je skoraj 35 odstotni manko pravosodnih policistov, je po obisku v njem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ministra za finance in javno upravo bo zato še to popoldne poskušala prepričati za spremembo t.i kvot za nove zaposlitve. Nova v.d. direktorice koprskega zapora bo s prihodnjim torkom postala Janja Pahor Mohorič, dogajanje povzema Tjaša Škamperle.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Pogoji zadolžitve ugodni, cena 1,2 odstotka, februarja je treba vrniti 2,3 milijarde glavnic, ki so bile obrestovane z več kot 4 odstotki. Finančni minister Andrej Bertoncelj je s pogoji zadolžitve zadovoljen. »Bili smo pogumni, bili smo prvi in bili smo uspešni,” odgovori na vprašanje, ali je kakšno sporočilo v tem, da smo kot prva od evrskih držav odprli trg državnih obveznic. Gre pa za refinanciranje, poudari finančni minister, na koncu leta bo država manj zadolžena kot na začetku, saj bo za odplačilo porabila tudi kupnino od NLB-ja in proračunski presežek.
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
Neveljaven email naslov