Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Javno podporo direktivi je podpisalo 14 društev, zavodov in združenj
Internet omogoča posredovanje vsebin na način, da njihovi avtorji ne dobijo plačila. S tem se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in v 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive v razpravi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija.
Združeni slovenski ustvarjalci, ki zastopajo več kot 10.000 filmarjev, glasbenikov, književnikov, gledališčnikov, znanstvenikov, likovnikov in novinarjev, poudarjajo, da nova evropska direktiva ne uvaja cenzure, saj ne zadeva prosto dostopnih vsebin (npr. Wikipedia), satiričnega izražanja in političnih komentarjev. S podporo direktivi nasprotujejo določenim ponudnikom internetnih storitev, kot je YouTube, ki ne plačuje ustvarjalcev, ampak z njihovimi vsebinami služi prek oglasov. Za uporabnike spleta po njihovem mnenju ne bo večjih sprememb, saj bodo račune plačevali zgolj ponudniki filmskih, glasbenih in književnih storitev na spletu.
Trenutna ureditev je nepravična do avtorjev in onemogoča resnejše poklicno ustvarjanje.
Nasprotniki pa poudarjajo, da direktiva ogroža svobodo izražanja na internetu in podpira njegovo monopolizacijo. Strinjajo se sicer, da je potrebno urediti internet na način, ki bo omogočal plačilo avtorjem vsebin in ne le njihovim posrednikom. Vendar direktiva tega ne omogoča zaradi 13. člena, ki predpisuje filtre za urejanje avtorskih pravic. Filtri v praksi po njihovem mnenju ne delujejo, tehnologijo za njihovo delovanje pa si lahko privoščijo le največji ponudniki spletnih storitev, kar ne prispeva k zmanjševanju monopolov in k večji svobodi na internetu.
4434 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Javno podporo direktivi je podpisalo 14 društev, zavodov in združenj
Internet omogoča posredovanje vsebin na način, da njihovi avtorji ne dobijo plačila. S tem se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in v 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive v razpravi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija.
Združeni slovenski ustvarjalci, ki zastopajo več kot 10.000 filmarjev, glasbenikov, književnikov, gledališčnikov, znanstvenikov, likovnikov in novinarjev, poudarjajo, da nova evropska direktiva ne uvaja cenzure, saj ne zadeva prosto dostopnih vsebin (npr. Wikipedia), satiričnega izražanja in političnih komentarjev. S podporo direktivi nasprotujejo določenim ponudnikom internetnih storitev, kot je YouTube, ki ne plačuje ustvarjalcev, ampak z njihovimi vsebinami služi prek oglasov. Za uporabnike spleta po njihovem mnenju ne bo večjih sprememb, saj bodo račune plačevali zgolj ponudniki filmskih, glasbenih in književnih storitev na spletu.
Trenutna ureditev je nepravična do avtorjev in onemogoča resnejše poklicno ustvarjanje.
Nasprotniki pa poudarjajo, da direktiva ogroža svobodo izražanja na internetu in podpira njegovo monopolizacijo. Strinjajo se sicer, da je potrebno urediti internet na način, ki bo omogočal plačilo avtorjem vsebin in ne le njihovim posrednikom. Vendar direktiva tega ne omogoča zaradi 13. člena, ki predpisuje filtre za urejanje avtorskih pravic. Filtri v praksi po njihovem mnenju ne delujejo, tehnologijo za njihovo delovanje pa si lahko privoščijo le največji ponudniki spletnih storitev, kar ne prispeva k zmanjševanju monopolov in k večji svobodi na internetu.
V Španskih borcih do nedelje,26. 10. 2014, poteka srečanje članov uveljavljene vseevropske plesne mreže Aerowaves. Mreža združuje strokovnjake s področja plesa iz 35-ih evropskih držav, ki bodo med srečanjem izmed 600 prijavljenih del mladih plesnih ustvarjalcev iz vse Evrope izbrali 20 del, ki jih bodo priporočili kot najprodornejša. O evropskem sodobnem plesu smo se pogovarjali z direktorjem te mreže Johnom Ashfordom in dvema članicama mreže.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Kaj se je po nekaterih ulicah dogajalo pred leti, nekateri, ki hodimo danes po njih, ne vemo. In da se zgodb, ki so ostale v spominih, ne bi pozabilo, skrbi tudi projekt MOJE ULICE inštituta za neprofitno komunikacijo Divja misel.
Lljubljanske Poljane so bile nekoč res poljane. Zelene. “ Polja, travniki, njive. Poleg tega pa so imeli ti ljudje, kmetje, pravi kmetje – to so bile kmetije s kozolci in hlevi – še njive in travnike na Barju, na morostu, so rekli,” pojasnjuje Marija Župevc, ki je na Poljanah preživela 20 let. Ostal ji je spomin na vonj sveže pečenega kruha, ki ga je mama zamesila doma in odnesla speči v pekarno. Pa prvi šolski dan, trgovine s pulti in prva sladoledna lučka.
V petek zvečer je v Križankah v sklopu Jazz festivala Ljubljana nastopil ameriški pevec in letošnji grammyjev nagrajenec Gregory Porter. Intervju z baritonistom, ki se giblje med soulom sedemdesetih let, klasičnimi jazzovskimi baladami in popevkah ter v angažiranem gospelu in bluesu.
V šibeniškem arhipelagu, slabe 3 kilometre od Vodic, leži otok, poimenovan po pomladnem bogu: Prvić. Na njem stoji spominski center, posvečen človeku, ki sicer ni prvi narisal padala, je pa prvi, ki ga je izdelal. V Evropi se je padalstvo razvijalo že v obdobju renesanse, ko je Leonardo da Vinci poleg zamisli za helikopter skiciral tudi padalo v obliki piramide. Njegovo idejo je le dobrih 100 let za njim dodelal in uresničil hrvaški izumitelj, inženir, jezikoslovec in polihistor Faust Vrančić. Zato pravimo, da je pravzaprav Faust oče padalstva. Padalo pa ni njegov edini izum. Zanimali so ga tudi mlini in mostovi in eden izmed tistih, ki si jih je zamislil hrvaški izumitelj, je postal simbol San Francisca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kostumograf, oblikovalec in stilist Zoran Garevski že skoraj dve desetletji navdušuje slovensko modno oblikovanje. Na njegov rojstni dan se mu bodo poklonili v Stari Elektrarni v Ljubljani s posebno dobrodelno modno revijo.
Varuh gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija posluša tudi nas, ustvarjalce radijskih in televizijskih vsebin pred mikrofonom. Lado Ambrožič se namreč odziva na pisma poslušalcev, ki jih moti vrsta nepravilnosti pri naši primarni skrbi, skrbi za kulturo govora.
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
O pljuvanju in pljuvalnem potovanju po deželah Azije nam je povedal profesor sociologije na univerzi v Plymouthu, Ross Coomber.
Jasna Tutta iz Sesljana se je naveličala jadranja po Tržaškem zalivu in je svoj skromni dom našla na enajstmetski jadrnici Calipso. S partnerjem plujeta po svetovnih morjih. Jadralsko pot sta začela v Avstraliji, nadaljevala v Mehiki. Cenita svobodo premikanja in načrtov ne delata. "Načrti jadralcev zapisani v mivki, ki jo ob plimi odnese morje," je prepričana Jasna Tutta. O pravilih, ki jih spoštujeta, da je jadranje varno, o morski bolezni, o obilici dela, pa tudi o tistih čudovitih trenutkih, ko v mirnem zalivu ona obisk pridejo le delfini, govori z zanosom. Globoke vezi med jadralci in srečanja so neizmeren vir zgodb in izkušenj.
V ljubljanskem mestnem muzeju bo še do 20. aprila razstavljeno najstarejše kolo na svetu. Leta 2002 so ga odkrili na ljubljanskem Barju. Gre za neobičajno razstavo, ki z izkoriščanjem prostora, luči, zvokov in eksponatov obiskovalcu skuša kar najbolj nazorno prikazati in približati čas kolišč. Izjemna najdba je središče razstave, ki hkrati s preteklostjo obravnava tudi sedanjost in nakazuje tok zgodovine, ki ga je kolo pomembno zasukalo.
Inštitut za medijsko raznolikost je organizacija, ki se v mednarodnem okolju bori proti širjenju predsodkov, netolerantnosti in sovražnosti v medijih. Spodbuja razumevanje med različnimi skupinami in kulturami ter spodbuja odgovorno medijsko poročanje in raznolikost v medijih. Direktorica inštituta v Londonu Milica Pešić poudarja, da nam okolica nenehno določa našo identiteto, da številni mediji svoje vloge ne opravljajo tako, kot bi morali, da pogosto sami ustvarjajo stereotipe in predsodke.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov