Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropskem tednu mobilnosti letos sodeluje 77 slovenskih občin
Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Med 16. in 22. septembrom se v projekt vključuje 77 slovenskih občin. Slovenija v kampanji, ki se je leta 1998 začela v Franciji, sodeluje že od začetka, samo v zadnjih petih letih pa se je število pridruženih občin povečalo, spremenile pa so se tudi potovalne navade ljudi, predvsem v uporabi t.i. deljenih prevozov. Študije so pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi 15 zasebnih avtomobilov. Vsak posameznik, ki uporablja deljeni prevoz pa okolju prihrani približno 450 kilogramov izpusta ogljikovega dioksida na leto. Nekaj primerov dobrih praks iz tujine: v Talinu so voznike avtobusov učili okolju prijazne vožnje – s tem so v treh letih privarčevali dobrih 67 tisoč evrov; vsak prebivalec Bruslja, ki namesto avtomobila uporablja kolo, prihrani skoraj 3000 evrov; v New Yorku trgovine, ki se nahajajo ob cestah s kolesarskimi stezami beležijo skoraj 50 odstotkov večjo prodajo. Polona Demšar-Mitrović, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti, poudarja, da smo v Sloveniji v kontekstu alterantivnih oblik mobilnosti kar uspešni.
Ni treba več govoriti, da so v tujini pred nami. Smo sicer malce zaostajali, a smo v zadnjih letih precej pohiteli in marsikdaj hodijo v naša mesta gledati primere dobre prakse.
Slovenija sicer (še) ni Nizozemska, Danska ali Švica, a možnosti za multimodalnost obstajajo. To je tudi slogan letošnje kampanje – “Združuj in učinkovito potuj”, ki sporoča predvsem to, da imamo ljudje načeloma radi raznolikost, pri mobilnosti pa smo ujeti v navado ter se na dnevne poti odpravimo na enak način. Zato nas spodbuja k multimodalnosti.
Nekdo se pripelje z avtom/avtobusom/vlakom do mesta, nato do službe kolesari. Ali pa ima kolo/skiro v avtomobilu in tako uporabi kombinacijo potovalnih načinov, ki da najboljši rezultat – tako za zdravje kot za okolje.
Po več letih je kumulativni vpliv Evropskega tedna mobilnosti na prometne politike lokalnih skupnosti velikanski. Samo lani so v pobudi sodelujoča mesta sprejela nekaj manj kot 8 tisoč trajnih ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k izboljšanju trajnostne mobilnosti za vse. Največ trajnih ukrepov so mesta sprejela na področju kolesarske infrastrukture in izboljševanja dostopnosti za različne skupine uporabnikov, v kampanji je lani sicer sodelovalo 2526 lokalnih skupnosti iz 50 držav, rekorde pa smo beležili tudi v Sloveniji. Slovenske občine se v Evropskem tednu mobilnosti potegujejo tudi za nagrade za najbolj aktivne občine. Lani sta nagradi prejeli občina Novo mesto in občina Krško.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropskem tednu mobilnosti letos sodeluje 77 slovenskih občin
Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Med 16. in 22. septembrom se v projekt vključuje 77 slovenskih občin. Slovenija v kampanji, ki se je leta 1998 začela v Franciji, sodeluje že od začetka, samo v zadnjih petih letih pa se je število pridruženih občin povečalo, spremenile pa so se tudi potovalne navade ljudi, predvsem v uporabi t.i. deljenih prevozov. Študije so pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi 15 zasebnih avtomobilov. Vsak posameznik, ki uporablja deljeni prevoz pa okolju prihrani približno 450 kilogramov izpusta ogljikovega dioksida na leto. Nekaj primerov dobrih praks iz tujine: v Talinu so voznike avtobusov učili okolju prijazne vožnje – s tem so v treh letih privarčevali dobrih 67 tisoč evrov; vsak prebivalec Bruslja, ki namesto avtomobila uporablja kolo, prihrani skoraj 3000 evrov; v New Yorku trgovine, ki se nahajajo ob cestah s kolesarskimi stezami beležijo skoraj 50 odstotkov večjo prodajo. Polona Demšar-Mitrović, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti, poudarja, da smo v Sloveniji v kontekstu alterantivnih oblik mobilnosti kar uspešni.
Ni treba več govoriti, da so v tujini pred nami. Smo sicer malce zaostajali, a smo v zadnjih letih precej pohiteli in marsikdaj hodijo v naša mesta gledati primere dobre prakse.
Slovenija sicer (še) ni Nizozemska, Danska ali Švica, a možnosti za multimodalnost obstajajo. To je tudi slogan letošnje kampanje – “Združuj in učinkovito potuj”, ki sporoča predvsem to, da imamo ljudje načeloma radi raznolikost, pri mobilnosti pa smo ujeti v navado ter se na dnevne poti odpravimo na enak način. Zato nas spodbuja k multimodalnosti.
Nekdo se pripelje z avtom/avtobusom/vlakom do mesta, nato do službe kolesari. Ali pa ima kolo/skiro v avtomobilu in tako uporabi kombinacijo potovalnih načinov, ki da najboljši rezultat – tako za zdravje kot za okolje.
Po več letih je kumulativni vpliv Evropskega tedna mobilnosti na prometne politike lokalnih skupnosti velikanski. Samo lani so v pobudi sodelujoča mesta sprejela nekaj manj kot 8 tisoč trajnih ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k izboljšanju trajnostne mobilnosti za vse. Največ trajnih ukrepov so mesta sprejela na področju kolesarske infrastrukture in izboljševanja dostopnosti za različne skupine uporabnikov, v kampanji je lani sicer sodelovalo 2526 lokalnih skupnosti iz 50 držav, rekorde pa smo beležili tudi v Sloveniji. Slovenske občine se v Evropskem tednu mobilnosti potegujejo tudi za nagrade za najbolj aktivne občine. Lani sta nagradi prejeli občina Novo mesto in občina Krško.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov