Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kviz - Evropski teden mobilnosti

18.09.2018


V Evropskem tednu mobilnosti letos sodeluje 77 slovenskih občin

Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Med 16. in 22. septembrom se v projekt vključuje 77 slovenskih občin. Slovenija v kampanji, ki se je leta 1998 začela v Franciji, sodeluje že od začetka, samo v zadnjih petih letih pa se je število pridruženih občin povečalo, spremenile pa so se tudi potovalne navade ljudi, predvsem v uporabi t.i. deljenih prevozov. Študije so pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi 15 zasebnih avtomobilov. Vsak posameznik, ki uporablja deljeni prevoz pa okolju prihrani približno 450 kilogramov izpusta ogljikovega dioksida na leto. Nekaj primerov dobrih praks iz tujine: v Talinu so voznike avtobusov učili okolju prijazne vožnje – s tem so v treh letih privarčevali dobrih 67 tisoč evrov; vsak prebivalec Bruslja, ki namesto avtomobila uporablja kolo, prihrani skoraj 3000 evrov; v New Yorku trgovine, ki se nahajajo ob cestah s kolesarskimi stezami beležijo skoraj 50 odstotkov večjo prodajo. Polona Demšar-Mitrović, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti, poudarja, da smo v Sloveniji v kontekstu alterantivnih oblik mobilnosti kar uspešni.

Ni treba več govoriti, da so v tujini pred nami. Smo sicer malce zaostajali, a smo v zadnjih letih precej pohiteli in marsikdaj hodijo v naša mesta gledati primere dobre prakse.

Slovenija sicer (še) ni Nizozemska, Danska ali Švica, a možnosti za multimodalnost obstajajo. To je tudi slogan letošnje kampanje – “Združuj in učinkovito potuj”, ki sporoča predvsem to, da imamo ljudje načeloma radi raznolikost, pri mobilnosti pa smo ujeti v navado ter se na dnevne poti odpravimo na enak način. Zato nas spodbuja k multimodalnosti.

Nekdo se pripelje z avtom/avtobusom/vlakom do mesta, nato do službe kolesari. Ali pa ima kolo/skiro v avtomobilu in tako uporabi kombinacijo potovalnih načinov, ki da najboljši rezultat – tako za zdravje kot za okolje.

Po več letih je kumulativni vpliv Evropskega tedna mobilnosti na prometne politike lokalnih skupnosti velikanski. Samo lani so v pobudi sodelujoča mesta sprejela nekaj manj kot 8 tisoč trajnih ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k izboljšanju trajnostne mobilnosti za vse. Največ trajnih ukrepov so mesta sprejela na področju kolesarske infrastrukture in izboljševanja dostopnosti za različne skupine uporabnikov, v kampanji je lani sicer sodelovalo 2526 lokalnih skupnosti iz 50 držav, rekorde pa smo beležili tudi v Sloveniji. Slovenske občine se v Evropskem tednu mobilnosti potegujejo tudi za nagrade za najbolj aktivne občine. Lani sta nagradi prejeli občina Novo mesto in občina Krško.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kviz - Evropski teden mobilnosti

18.09.2018


V Evropskem tednu mobilnosti letos sodeluje 77 slovenskih občin

Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Med 16. in 22. septembrom se v projekt vključuje 77 slovenskih občin. Slovenija v kampanji, ki se je leta 1998 začela v Franciji, sodeluje že od začetka, samo v zadnjih petih letih pa se je število pridruženih občin povečalo, spremenile pa so se tudi potovalne navade ljudi, predvsem v uporabi t.i. deljenih prevozov. Študije so pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi 15 zasebnih avtomobilov. Vsak posameznik, ki uporablja deljeni prevoz pa okolju prihrani približno 450 kilogramov izpusta ogljikovega dioksida na leto. Nekaj primerov dobrih praks iz tujine: v Talinu so voznike avtobusov učili okolju prijazne vožnje – s tem so v treh letih privarčevali dobrih 67 tisoč evrov; vsak prebivalec Bruslja, ki namesto avtomobila uporablja kolo, prihrani skoraj 3000 evrov; v New Yorku trgovine, ki se nahajajo ob cestah s kolesarskimi stezami beležijo skoraj 50 odstotkov večjo prodajo. Polona Demšar-Mitrović, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti, poudarja, da smo v Sloveniji v kontekstu alterantivnih oblik mobilnosti kar uspešni.

Ni treba več govoriti, da so v tujini pred nami. Smo sicer malce zaostajali, a smo v zadnjih letih precej pohiteli in marsikdaj hodijo v naša mesta gledati primere dobre prakse.

Slovenija sicer (še) ni Nizozemska, Danska ali Švica, a možnosti za multimodalnost obstajajo. To je tudi slogan letošnje kampanje – “Združuj in učinkovito potuj”, ki sporoča predvsem to, da imamo ljudje načeloma radi raznolikost, pri mobilnosti pa smo ujeti v navado ter se na dnevne poti odpravimo na enak način. Zato nas spodbuja k multimodalnosti.

Nekdo se pripelje z avtom/avtobusom/vlakom do mesta, nato do službe kolesari. Ali pa ima kolo/skiro v avtomobilu in tako uporabi kombinacijo potovalnih načinov, ki da najboljši rezultat – tako za zdravje kot za okolje.

Po več letih je kumulativni vpliv Evropskega tedna mobilnosti na prometne politike lokalnih skupnosti velikanski. Samo lani so v pobudi sodelujoča mesta sprejela nekaj manj kot 8 tisoč trajnih ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k izboljšanju trajnostne mobilnosti za vse. Največ trajnih ukrepov so mesta sprejela na področju kolesarske infrastrukture in izboljševanja dostopnosti za različne skupine uporabnikov, v kampanji je lani sicer sodelovalo 2526 lokalnih skupnosti iz 50 držav, rekorde pa smo beležili tudi v Sloveniji. Slovenske občine se v Evropskem tednu mobilnosti potegujejo tudi za nagrade za najbolj aktivne občine. Lani sta nagradi prejeli občina Novo mesto in občina Krško.


06.08.2023

Prebiti varovalni nasip na Muri se trudijo zamašiti

Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.


06.08.2023

Pogovor z županom Luč Klavdijem Strmčnikom

Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.


05.08.2023

EU: Slovenija v nesreči ni sama

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.


05.08.2023

Iz Solčave preko Avstrije nazaj v Slovenijo v treh urah

»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.


05.08.2023

Vlada se strinja s pobudo jutrišnjega odprtja trgovin

Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.


05.08.2023

»Za spopadanje s posledicami hude ujme je nujna enotnost«.

"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.


04.08.2023

Stanje v Komendi ostaja težko

Izjava poveljnika Gasilske zveze Komenda Romana Kancilje


05.08.2023

Meteorolog Branko Gregoričič: »Vreme se počasi umirja, kljub temu bo danes in tudi pomoči marsikje še vedno deževalo.«

Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.


05.08.2023

Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS: Pomembno je vedeti, da nismo sami

Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.


05.08.2023

Na Koroškem se razmere ne umirjajo, na Prevaljah znova prožili sireno

»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.


05.08.2023

Loče so trenutno najbolj poplavljen kraj v občini Brežice

»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.


04.08.2023

Letalski promet zaenkrat poteka nemoteno

Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.


04.08.2023

Vse ekipe Civilne zaščite so na terenu in opreme je dovolj

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.


04.08.2023

Poljanska in Sevška dolina sta odrezani od sveta, poroča dopisnica Aljana Jocif

O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.


04.08.2023

Razmere v Bohinju se trenutno umirjajo, so pa še zmeraj resne

Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.


04.08.2023

Na Idrijskem največ težav povzročajo plazovi

Poroča poveljnik idrijskih gasilcev Boštjan Brelih.


04.08.2023

Tudi gorski reševalci so udeleženi v reševanje na Tolminskem

Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.


04.08.2023

Najhuje je na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini

Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.


04.08.2023

Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec: "Ljudje naj na pomoč počakajo mirno!"

V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.


04.08.2023

Okrnjen je tudi železniški promet

O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.


Stran 23 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov