Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropskem tednu mobilnosti letos sodeluje 77 slovenskih občin
Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Med 16. in 22. septembrom se v projekt vključuje 77 slovenskih občin. Slovenija v kampanji, ki se je leta 1998 začela v Franciji, sodeluje že od začetka, samo v zadnjih petih letih pa se je število pridruženih občin povečalo, spremenile pa so se tudi potovalne navade ljudi, predvsem v uporabi t.i. deljenih prevozov. Študije so pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi 15 zasebnih avtomobilov. Vsak posameznik, ki uporablja deljeni prevoz pa okolju prihrani približno 450 kilogramov izpusta ogljikovega dioksida na leto. Nekaj primerov dobrih praks iz tujine: v Talinu so voznike avtobusov učili okolju prijazne vožnje – s tem so v treh letih privarčevali dobrih 67 tisoč evrov; vsak prebivalec Bruslja, ki namesto avtomobila uporablja kolo, prihrani skoraj 3000 evrov; v New Yorku trgovine, ki se nahajajo ob cestah s kolesarskimi stezami beležijo skoraj 50 odstotkov večjo prodajo. Polona Demšar-Mitrović, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti, poudarja, da smo v Sloveniji v kontekstu alterantivnih oblik mobilnosti kar uspešni.
Ni treba več govoriti, da so v tujini pred nami. Smo sicer malce zaostajali, a smo v zadnjih letih precej pohiteli in marsikdaj hodijo v naša mesta gledati primere dobre prakse.
Slovenija sicer (še) ni Nizozemska, Danska ali Švica, a možnosti za multimodalnost obstajajo. To je tudi slogan letošnje kampanje – “Združuj in učinkovito potuj”, ki sporoča predvsem to, da imamo ljudje načeloma radi raznolikost, pri mobilnosti pa smo ujeti v navado ter se na dnevne poti odpravimo na enak način. Zato nas spodbuja k multimodalnosti.
Nekdo se pripelje z avtom/avtobusom/vlakom do mesta, nato do službe kolesari. Ali pa ima kolo/skiro v avtomobilu in tako uporabi kombinacijo potovalnih načinov, ki da najboljši rezultat – tako za zdravje kot za okolje.
Po več letih je kumulativni vpliv Evropskega tedna mobilnosti na prometne politike lokalnih skupnosti velikanski. Samo lani so v pobudi sodelujoča mesta sprejela nekaj manj kot 8 tisoč trajnih ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k izboljšanju trajnostne mobilnosti za vse. Največ trajnih ukrepov so mesta sprejela na področju kolesarske infrastrukture in izboljševanja dostopnosti za različne skupine uporabnikov, v kampanji je lani sicer sodelovalo 2526 lokalnih skupnosti iz 50 držav, rekorde pa smo beležili tudi v Sloveniji. Slovenske občine se v Evropskem tednu mobilnosti potegujejo tudi za nagrade za najbolj aktivne občine. Lani sta nagradi prejeli občina Novo mesto in občina Krško.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropskem tednu mobilnosti letos sodeluje 77 slovenskih občin
Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Med 16. in 22. septembrom se v projekt vključuje 77 slovenskih občin. Slovenija v kampanji, ki se je leta 1998 začela v Franciji, sodeluje že od začetka, samo v zadnjih petih letih pa se je število pridruženih občin povečalo, spremenile pa so se tudi potovalne navade ljudi, predvsem v uporabi t.i. deljenih prevozov. Študije so pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi 15 zasebnih avtomobilov. Vsak posameznik, ki uporablja deljeni prevoz pa okolju prihrani približno 450 kilogramov izpusta ogljikovega dioksida na leto. Nekaj primerov dobrih praks iz tujine: v Talinu so voznike avtobusov učili okolju prijazne vožnje – s tem so v treh letih privarčevali dobrih 67 tisoč evrov; vsak prebivalec Bruslja, ki namesto avtomobila uporablja kolo, prihrani skoraj 3000 evrov; v New Yorku trgovine, ki se nahajajo ob cestah s kolesarskimi stezami beležijo skoraj 50 odstotkov večjo prodajo. Polona Demšar-Mitrović, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti, poudarja, da smo v Sloveniji v kontekstu alterantivnih oblik mobilnosti kar uspešni.
Ni treba več govoriti, da so v tujini pred nami. Smo sicer malce zaostajali, a smo v zadnjih letih precej pohiteli in marsikdaj hodijo v naša mesta gledati primere dobre prakse.
Slovenija sicer (še) ni Nizozemska, Danska ali Švica, a možnosti za multimodalnost obstajajo. To je tudi slogan letošnje kampanje – “Združuj in učinkovito potuj”, ki sporoča predvsem to, da imamo ljudje načeloma radi raznolikost, pri mobilnosti pa smo ujeti v navado ter se na dnevne poti odpravimo na enak način. Zato nas spodbuja k multimodalnosti.
Nekdo se pripelje z avtom/avtobusom/vlakom do mesta, nato do službe kolesari. Ali pa ima kolo/skiro v avtomobilu in tako uporabi kombinacijo potovalnih načinov, ki da najboljši rezultat – tako za zdravje kot za okolje.
Po več letih je kumulativni vpliv Evropskega tedna mobilnosti na prometne politike lokalnih skupnosti velikanski. Samo lani so v pobudi sodelujoča mesta sprejela nekaj manj kot 8 tisoč trajnih ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k izboljšanju trajnostne mobilnosti za vse. Največ trajnih ukrepov so mesta sprejela na področju kolesarske infrastrukture in izboljševanja dostopnosti za različne skupine uporabnikov, v kampanji je lani sicer sodelovalo 2526 lokalnih skupnosti iz 50 držav, rekorde pa smo beležili tudi v Sloveniji. Slovenske občine se v Evropskem tednu mobilnosti potegujejo tudi za nagrade za najbolj aktivne občine. Lani sta nagradi prejeli občina Novo mesto in občina Krško.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja. Razlog za to je tudi hitra moda. Zanjo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. "Težava je v tem, da recikliramo manj kot odstotek vseh oblačil, večina teh pa pristane na odlagališčih ali pa v sežigalnicah," pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kako lahko bolj trajnostno kupujemo in odlagamo oblačila, pa izveste v Aktualni temi.
V naslednjih minutah bomo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresna in fizično zahtevna dela. Poiskali smo sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. Delavci, skriti pred očmi javnosti, ki v dnevnih nočnih izmenah vsak dan opravljajo delovne obveznosti. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro, rudarjem in natakarjem. Kakšna dela opravljajo in kako poteka njihov vsakdan so nam zaupali Ana Pograjc, Aleksander Kavčnik in Herman Pančur.
1. maja se začne uveljavljati pravilnik o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Pravilnik določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni, priložen je tudi obsežnejši seznam teh bolezni. Poklicno bolezen bo ugotavljala komisija kliničnega inštituta za medicino dela. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik. Gosti jo Urška Valjavec.
Predstavljajte si dan v starem veku – pred več kot dvema tisočletjema, še preden je Rim postal mogočno mesto templjev in palač. Novi tematski park Roma World v Castel Romanu blizu Večnega mesta obiskovalcem ponuja točno to: da se za nekaj ur prelevijo v legionarje, gladiatorje, matrone in tabernáre. No, ali pa si jih vsaj ogledajo, in se ob zabavi še česa naučijo. Tako je storil tudi Janko Petrovec.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta, ki so ga izvedli raziskovalci Fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta. V posebni oddaji ob 17.00 na Prvem programu smo ponovili pogovor, ki ga je za Intelekto o vojaških družinah pripravila Urška Henigman.
V poletni sezoni se skozi Ilirsko Bistrico, Kočevsko, Belo Krajino in druge pokrajine ob naši južni meji valijo trume turistov. Žal so to pogosto le tranzitni gosti na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba in drugih poletnih turističnih destinacij. Kako mimovozeče turiste vsaj kak dan zadržati tudi pri njih, so se pretekli teden spraševali turistični ponudniki v Ilirski Bistrici na prvi Poslovni borzi lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Zamisel zanjo sta dala Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Jutri se začne glasovanje za »Najučiteljico« oz. »Najučitelja leta«. Pod okriljem Partnerstva za spremembe, AmCham Slovenija in časnika Delo je komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, izbrala pet letošnjih super finalistov - učiteljev, ki delajo dobro, drugače in ki svoje delo opravljajo s srcem ter ga čutijo kot poslanstvo. Med izbranci je tudi mlada učiteljica Laura Mohorko Kumer iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč sredi Haloz. Zmagovalca bodo razglasili 17. maja. Poleg naziva najučitelj oziroma najučiteljica bo prejel udeležbo na mednarodni izmenjavi ali na poslovno-razvojni delegaciji v ZDA ter uvrstitev na svetovni izbor Global Teacher Prize v prihodnjem letu.
Energetska transformacija je lahko priložnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in čistejše okolje. Če pri tem zamudimo, pa imamo problem. Tako pravi pionir električnih vozil pri nas Andrej Pečjak. Po njegovem je sicer vladni načrt 200 tisoč električnih vozil do leta 2030 uresničljiv, a se bo morala država podvizati z ukrepi.
18. maja 2023 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pri nas Festival duševnega zdravja, namenjen prav vsem generacijam. Stojnice, predavanja in delavnice bodo ponujale najrazličnejše vsebine s področja duševnega zdravja za prav vse starosti. Gosta: Rade Pribakovič Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ in Jelka Novak Katona, vodja komuniciranja programa MIRA
Po desetletju premora se na Prvi program Radia Slovenija vrača Festival slovenskega šansona, opoldne so ga predstavili v Kulturnem domu Krško. Tam bo potekal tudi prvi predizbor, in sicer 6. maja, še eden nato 14. maja v Murski Soboti. Zaključna prireditev nas čaka jeseni, oktobra v Rogaški Slatini.
Vsak glas šteje, fige bomo držali do konca, pravi dolgoletni diplomat Roman Kirn, ki je pred leti vodil uspešno slovensko kampanjo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Tokrat se Slovenija za ta položaj poteguje tretjič; nazadnje jo je leta 2011 porazil Azerbajdžan. Kaj se lahko naučimo iz takratnih napak? Zdi se, da je slovenska diplomacija aktivna; v minulih tednih se je osredotočila na Afriko. Ob konferenci Dan Afrike na Brdu pri Kranju, je Romana Kirna pred mikrofon povabila Jolanda Lebar.
V medijih je pred dnevi zaokrožila novica o bodoči učiteljici, ki je na eni od mariborskih osnovnih šol opravljala obvezno prakso. Ker gre za transspolno osebo, so po spletu začele krožiti zmerljivke, predvsem pa neodobravanje, češ da otrok ne more učiti moški z brado, ličili in čevlji s peto. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako vključujoč je šolski sistem – tudi do učencev in učenk, ki so del LGBTIQ+ skupnosti.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost je predstavila ukrepe, ki jih izvaja v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za nacionalni program reform in naložb, s katerimi želi država ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije ter nasloviti izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Agencija je tako objavila javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših raziskovalno-inovacijskih programov in javni poziv za sofinanciranje projektov in programov s področja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev ter raziskovalnih organizacij. So se pa na razpis kritično odzvale nekatere organizacije, ki opozarjajo, da izključuje zasebne raziskovalne organizacije, s čimer agencija domnevno krši zakonodajo.
Mediji smo pozorno spremljali 33urno reševalno akcijo ponesrečene jamarke iz 100 metrov globoke še neraziskane Vranjedolske jame pri Dolenji vasi pri Cerknici. 33letna domačinka Ana je v Kliničnem centru v Ljubljani – kakšno je njeno zdravstveno stanje, ne vemo, upamo pa, da bo okrevala. V akciji je sodelovalo 150 ljudi, med njimi je bilo 65 jamarskih reševalcev in med temi tudi fotografinja in jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik.
Danes je slovenski dan okoljskega dolga. To po izračunih organizacije Global Footprint Network pomeni, da bi človeštvo, če bi vsi živeli tako kot v Sloveniji, od začetka leta do danes že porabilo vse naravne vire, kolikor jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Ali povedano drugače, ob našem stilu življenja bi za dolgoročno vzdržnost potrebovali skoraj tri Zemlje in pol. O tem, zakaj naš način življenja ni dolgoročno vzdržen in kaj moramo spremeniti, smo se pogovarjali z Boštjanom Remicem iz Focusa - društva za sonaraven razvoj.
Neveljaven email naslov