Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?
Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?
Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:
“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”
In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?
“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.
Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.
Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.
V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”
Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?
“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.
Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.
Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”
In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.
“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)
Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.
“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)
Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels
“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?
Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?
Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:
“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”
In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?
“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.
Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.
Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.
V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”
Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?
“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.
Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.
Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”
In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.
“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)
Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.
“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)
Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels
“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.
Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.
Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay
Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Na javnem kopališču v Slovenskih konjicah so pripravili jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vozička. To akcijo so poimenovali tudi »Voda vzame, voda vrne«. Za ljudi z gibalnimi ovirami so namreč začeli prirejati potapljaške tečaje, ob tem tudi opozarjajo, da je pri skokih v vodo treba biti previden. V zadnjem obdobju so dogajanje razširili. Lani so vodne aktivnosti prvič omogočili tudi starostnikom, letos pa še ljudem z motnjami v duševnem razvoju.
Danes mineva leto dni, odkar je obsežen vetrolom na širšem območju Radovne, Krme in Kota spremenil krajino in podrl ogromne površine gozdov. Na tem območju so izvajalci že pospravili osemdeset odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Sanacija je bila zelo zahtevna zaradi težko dostopnih in strmih območij. Prvega avgusta pa bodo odprli tudi cesto v dolino Krme. Aljana Jocif se je o poteku sanacije po lanskoletnem vetrolomu pogovarjala z Jernejem Avsenekom, vodjo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Fotografija: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije
Rekreacija poleti da, ampak previdno. Predvsem naj bodo pozorni slabše telesno pripravljeni, tisti, ki imajo povišano telesno temperaturo zaradi okužbe ali pa imajo večjo telesno težo. Ker je preventiva boljša od kurative, je nekaj opozoril in pojasnil za varno rekreacijo tudi poleti, dala dr. Petra Zupet, dr. med. specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje, ki dela na Inštitutu za medicino in šport v Ljubljani, ki letos obeležuje 10 let delovanja.
Poletne mesece verjetno težko preživimo brez hlajenja v vodi. Na srečo v Ljubljani kot tudi v drugih mestih po Sloveniji obratuje kar nekaj kopališč. Eno izmed večjih in bolje obiskanih je tudi Kopališče Kodeljevo, ki deluje že zadnjih 40 let in sprejme kar do 2000 obiskovalcev hkrati. Tja se je na višku kopalne sezone podala Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Darja Pograjc.
V teh dneh, natančneje od 7. do 20. julija, poteka letos že dvajseto srečanje Etno Histeria World Orchestra, ki združuje več kot šestdeset vrhunskih glasbenikov iz 18 držav. Idejni vodja orkestra je Matija Solce. Z njim se je pogovarjala Simona Moličnik.
Ekstremni vremenski pojavi so v porastu in zadnja neurja z debelo točo so poškodovala tudi sončne elektrarne. Paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, toda na njihovo vzdržljivost vpliva več dejavnikov, celo naklon strehe. Kako je z vremenskimi vplivi, ob kakšnih poškodbah je potrebno panele zamenjati, kako je s pogostimi požari sončnih elektrarn in zavarovanjem?
Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
V Milwaukeeju v Združenih državah Amerike se nadaljuje republikanska strankarska konvencija, ki uradno potrjuje Donalda Trumpa za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah. Tam je tudi naš dopisnik Andrej Stopar.
24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.
Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.
Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.
Neveljaven email naslov