Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
28. septembra se bodo po Sloveniji zvrstili številni dogodki, predavanja, vodeni ogledi in delavnice, ki bodo javnosti približali znanost, znanstvene ustanove in raziskovanje
Približuje se Evropska noč raziskovalcev, ki jo bomo v Sloveniji 28. septembra zaznamovali s tremi projekti: Humanistika, to si ti!, Varni z znanostjo in Noč ima svojo moč. Po vsej državi se bodo zvrstili številne delavnice, predstavitve, projekcije, znanstvene dogodivščine, vodstva po muzejih in znanstvenih ustanovah, okrogle mize, znanstveni festivali in še bi lahko naštevali, v projekt pa so se vključile številne znanstvene ustanove, fakultete, muzeji, galerije, šole in domovi za starejše. Evropska noč raziskovalcev je sicer vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020, ki jo financira Evropska komisija, njen namen pa je popularizacija znanosti in predstavitev dela znanstvenih ustanov in raziskovalcev z vseh področij.
Vesna Pajić, koordinatorica projekta Noč ima svojo moč, je povedala, da se je samo njihovemu projektu, ki so ga skupaj zasnovali Hiša eksperimentov, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, pridružilo več kot 40 ustanov, ki delujejo na različnih področjih znanstvenega raziskovanja.
“Vsi skupaj želimo poudariti, kdo je znanstvenik, kaj je znanstveno delo, kaj je raziskovalno delo in seveda tudi to, da smo vsi lahko raziskovalci.”
Po mnenju Pajićeve znanost še vedno potrebuje takšne projekte, kot je Noč raziskovalcev – take, ki so namenjeni vsem generacijam in promovirajo mesto znanosti in raziskovanja v družbi in posameznikovem življenju:
“Znanost potrebuje tako promocijo, ker mislimo, da je znanstvenik nekdo, ki živi v slonokoščenem stolpu in se ukvarja s svojo raziskavo. Če nas vprašajo, kakšen naj bi bil znanstvenik, imamo v glavi zasidrano podobo, da je to nekdo v beli laboratorijski halji, po navadi moški, in da je ta oseba tudi socialno izključen. To pa seveda ni res. Znanstveniki, raziskovalno delo in mi vsi prispevamo k skupnemu razvoju in to vpliva tudi na našo ekonomsko blaginjo. Zato je dobro spodbujati posameznike, predvsem mlade, da se odločajo za znanstvene poklice. Naša želja, zaradi katere so tudi dejavnosti zasnovane tako, da bi ustrezale različnim ciljnim občinstvom, je pokazati, da se ne nehamo učiti, ko končamo šolo, ko končamo študij, da je tudi potem, ko smo v službi, še čas, da raziskujemo svet okoli sebe, da se čudimo stvarem, ki jih na novo odkrijemo, in seveda, da pridemo od tistega “aha” trenutka včasih tudi do “heureke”.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
28. septembra se bodo po Sloveniji zvrstili številni dogodki, predavanja, vodeni ogledi in delavnice, ki bodo javnosti približali znanost, znanstvene ustanove in raziskovanje
Približuje se Evropska noč raziskovalcev, ki jo bomo v Sloveniji 28. septembra zaznamovali s tremi projekti: Humanistika, to si ti!, Varni z znanostjo in Noč ima svojo moč. Po vsej državi se bodo zvrstili številne delavnice, predstavitve, projekcije, znanstvene dogodivščine, vodstva po muzejih in znanstvenih ustanovah, okrogle mize, znanstveni festivali in še bi lahko naštevali, v projekt pa so se vključile številne znanstvene ustanove, fakultete, muzeji, galerije, šole in domovi za starejše. Evropska noč raziskovalcev je sicer vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020, ki jo financira Evropska komisija, njen namen pa je popularizacija znanosti in predstavitev dela znanstvenih ustanov in raziskovalcev z vseh področij.
Vesna Pajić, koordinatorica projekta Noč ima svojo moč, je povedala, da se je samo njihovemu projektu, ki so ga skupaj zasnovali Hiša eksperimentov, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, pridružilo več kot 40 ustanov, ki delujejo na različnih področjih znanstvenega raziskovanja.
“Vsi skupaj želimo poudariti, kdo je znanstvenik, kaj je znanstveno delo, kaj je raziskovalno delo in seveda tudi to, da smo vsi lahko raziskovalci.”
Po mnenju Pajićeve znanost še vedno potrebuje takšne projekte, kot je Noč raziskovalcev – take, ki so namenjeni vsem generacijam in promovirajo mesto znanosti in raziskovanja v družbi in posameznikovem življenju:
“Znanost potrebuje tako promocijo, ker mislimo, da je znanstvenik nekdo, ki živi v slonokoščenem stolpu in se ukvarja s svojo raziskavo. Če nas vprašajo, kakšen naj bi bil znanstvenik, imamo v glavi zasidrano podobo, da je to nekdo v beli laboratorijski halji, po navadi moški, in da je ta oseba tudi socialno izključen. To pa seveda ni res. Znanstveniki, raziskovalno delo in mi vsi prispevamo k skupnemu razvoju in to vpliva tudi na našo ekonomsko blaginjo. Zato je dobro spodbujati posameznike, predvsem mlade, da se odločajo za znanstvene poklice. Naša želja, zaradi katere so tudi dejavnosti zasnovane tako, da bi ustrezale različnim ciljnim občinstvom, je pokazati, da se ne nehamo učiti, ko končamo šolo, ko končamo študij, da je tudi potem, ko smo v službi, še čas, da raziskujemo svet okoli sebe, da se čudimo stvarem, ki jih na novo odkrijemo, in seveda, da pridemo od tistega “aha” trenutka včasih tudi do “heureke”.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.
Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Kar 77 odstotkov mladih se zaposli v eni izmed prekarnih, torej nezanesljivih oblik dela. To pomeni, da lahko pozabijo na pravice, ki jih imajo redno zaposleni. Predvsem pa so pod nenehnim stresom zaradi fleksibilnosti in neznane prihodnosti. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Finančna uprava je oktobra letos že drugič prejela podatke o stanjih na računih v tujini, podlaga je samodejna izmenjava podatkov. Lani je šlo za slabih 28 tisoč podatkov, letos že 90 tisoč. Lani je najbolj zbodlo v oči, da je od 312 milijonov na računih v tujini kar 100 milijonov odpadlo na 5000 zavezancev, ki doma sodijo v prvi dohodninski razred. So skrili premoženje pred finančno upravo? Kaj je ugotovila finančna uprava pojasnjuje pomočnik direktorice finančne uprave Peter Jenko.
Neveljaven email naslov