Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
28. septembra se bodo po Sloveniji zvrstili številni dogodki, predavanja, vodeni ogledi in delavnice, ki bodo javnosti približali znanost, znanstvene ustanove in raziskovanje
Približuje se Evropska noč raziskovalcev, ki jo bomo v Sloveniji 28. septembra zaznamovali s tremi projekti: Humanistika, to si ti!, Varni z znanostjo in Noč ima svojo moč. Po vsej državi se bodo zvrstili številne delavnice, predstavitve, projekcije, znanstvene dogodivščine, vodstva po muzejih in znanstvenih ustanovah, okrogle mize, znanstveni festivali in še bi lahko naštevali, v projekt pa so se vključile številne znanstvene ustanove, fakultete, muzeji, galerije, šole in domovi za starejše. Evropska noč raziskovalcev je sicer vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020, ki jo financira Evropska komisija, njen namen pa je popularizacija znanosti in predstavitev dela znanstvenih ustanov in raziskovalcev z vseh področij.
Vesna Pajić, koordinatorica projekta Noč ima svojo moč, je povedala, da se je samo njihovemu projektu, ki so ga skupaj zasnovali Hiša eksperimentov, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, pridružilo več kot 40 ustanov, ki delujejo na različnih področjih znanstvenega raziskovanja.
“Vsi skupaj želimo poudariti, kdo je znanstvenik, kaj je znanstveno delo, kaj je raziskovalno delo in seveda tudi to, da smo vsi lahko raziskovalci.”
Po mnenju Pajićeve znanost še vedno potrebuje takšne projekte, kot je Noč raziskovalcev – take, ki so namenjeni vsem generacijam in promovirajo mesto znanosti in raziskovanja v družbi in posameznikovem življenju:
“Znanost potrebuje tako promocijo, ker mislimo, da je znanstvenik nekdo, ki živi v slonokoščenem stolpu in se ukvarja s svojo raziskavo. Če nas vprašajo, kakšen naj bi bil znanstvenik, imamo v glavi zasidrano podobo, da je to nekdo v beli laboratorijski halji, po navadi moški, in da je ta oseba tudi socialno izključen. To pa seveda ni res. Znanstveniki, raziskovalno delo in mi vsi prispevamo k skupnemu razvoju in to vpliva tudi na našo ekonomsko blaginjo. Zato je dobro spodbujati posameznike, predvsem mlade, da se odločajo za znanstvene poklice. Naša želja, zaradi katere so tudi dejavnosti zasnovane tako, da bi ustrezale različnim ciljnim občinstvom, je pokazati, da se ne nehamo učiti, ko končamo šolo, ko končamo študij, da je tudi potem, ko smo v službi, še čas, da raziskujemo svet okoli sebe, da se čudimo stvarem, ki jih na novo odkrijemo, in seveda, da pridemo od tistega “aha” trenutka včasih tudi do “heureke”.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
28. septembra se bodo po Sloveniji zvrstili številni dogodki, predavanja, vodeni ogledi in delavnice, ki bodo javnosti približali znanost, znanstvene ustanove in raziskovanje
Približuje se Evropska noč raziskovalcev, ki jo bomo v Sloveniji 28. septembra zaznamovali s tremi projekti: Humanistika, to si ti!, Varni z znanostjo in Noč ima svojo moč. Po vsej državi se bodo zvrstili številne delavnice, predstavitve, projekcije, znanstvene dogodivščine, vodstva po muzejih in znanstvenih ustanovah, okrogle mize, znanstveni festivali in še bi lahko naštevali, v projekt pa so se vključile številne znanstvene ustanove, fakultete, muzeji, galerije, šole in domovi za starejše. Evropska noč raziskovalcev je sicer vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020, ki jo financira Evropska komisija, njen namen pa je popularizacija znanosti in predstavitev dela znanstvenih ustanov in raziskovalcev z vseh področij.
Vesna Pajić, koordinatorica projekta Noč ima svojo moč, je povedala, da se je samo njihovemu projektu, ki so ga skupaj zasnovali Hiša eksperimentov, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, pridružilo več kot 40 ustanov, ki delujejo na različnih področjih znanstvenega raziskovanja.
“Vsi skupaj želimo poudariti, kdo je znanstvenik, kaj je znanstveno delo, kaj je raziskovalno delo in seveda tudi to, da smo vsi lahko raziskovalci.”
Po mnenju Pajićeve znanost še vedno potrebuje takšne projekte, kot je Noč raziskovalcev – take, ki so namenjeni vsem generacijam in promovirajo mesto znanosti in raziskovanja v družbi in posameznikovem življenju:
“Znanost potrebuje tako promocijo, ker mislimo, da je znanstvenik nekdo, ki živi v slonokoščenem stolpu in se ukvarja s svojo raziskavo. Če nas vprašajo, kakšen naj bi bil znanstvenik, imamo v glavi zasidrano podobo, da je to nekdo v beli laboratorijski halji, po navadi moški, in da je ta oseba tudi socialno izključen. To pa seveda ni res. Znanstveniki, raziskovalno delo in mi vsi prispevamo k skupnemu razvoju in to vpliva tudi na našo ekonomsko blaginjo. Zato je dobro spodbujati posameznike, predvsem mlade, da se odločajo za znanstvene poklice. Naša želja, zaradi katere so tudi dejavnosti zasnovane tako, da bi ustrezale različnim ciljnim občinstvom, je pokazati, da se ne nehamo učiti, ko končamo šolo, ko končamo študij, da je tudi potem, ko smo v službi, še čas, da raziskujemo svet okoli sebe, da se čudimo stvarem, ki jih na novo odkrijemo, in seveda, da pridemo od tistega “aha” trenutka včasih tudi do “heureke”.
V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.
Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3-ega maja, a neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se - tudi pri nas - postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha "targetiranja" na facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. O vsem tem v pogovoru Nike Benedik z novinarjem spletnega portala Poč črto Lenartom Kučičem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska policija je pretekli teden v Pachinu na jugu Sicilije aretirala štiri mafijce, ki so načrtovali napad z avtobombo na priznanega novinarja Paola Borometija. Borrometi je zaposlen pri italijanski tiskovni agenciji Agi in velja za enega največjih poznavalcev sicilijanske organizacije Cosa Nostra. Je tudi predsednik novinarskega združenja »Articolo Ventuno«. Mafijci so se mu v preteklosti že maščevali: enkrat so ga pretepli, da ima trajno pohabljeno ramo, drugič so mu z bencinom zalili vrata doma in jih zažgali. Zadnja štiri leta živi pod strogim policijskim varstvom v Rimu. Z njim se je srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Prvi napovedovalec vremena Pavle Jakopič nas je ob 50. rojstnem dnevu TV Dnevnika popeljal v zakulisje nastajanja prve oddaje.
Na današnji dan pred 20imi leti so se nekaj minut pred eno popoldan v Posočju močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini 8 kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.
V tokratnem četrtkovem jutranjem potepu z dopnisniki se nam je na Prvem oglasil celjski dopisnik Matija Mastnak. Izvedeli mo več o predvideni uvedbi mestnega avtobsa v Celju, o cenah, trasah in predvidenih stroških, slišali mnenja meščanov o tem, pa tudi o nekaterih drugih ukrepih za izbolšanje trajne mobilnosti v tem delu Slovenije.
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček. Foto: Janez Tarman
Za pravosodjem so burna štiri leta, ki so jih zaznamovale zadeve Patria, Istrabenz, pa izgubljene oporoke, velika pričakovanja in malo izplena pri kaznovanju bančnega kriminala, kadrovske menjave na vrhu sodstva in tožilstva. Pravosodni minister Goran Klemenčič pravi, da so s številnimi ukrepi prispevali h krepitvi občutka pravne države. Priznava pa tudi, da je dela še veliko. V pogovoru z Jolando Lebar je naštel nekaj zadev, ki mu jih je uspelo v tem mandatu spraviti pod streho, pa tudi nekaj načrtov, ki mu jih ni uspelo uresničiti.
Slovenska antidoping organizacija SLOADO je danes pripravila strokovni dogodek »Dan čistega športa« - seminar za trenerje, lastnike fitnes centrov in udeležence rekreativnih prireditev. O poudarkih strokovne konference se je z direktorjem Slovenske antidoping organizacije Janijem Dvoršakom pogovarjal Igor Tominec.
Po novem onesnaženju potoka Tonica se je z Vrhnike oglasila dopisnica Nina Brus.
6000 slovenskih potrošnikov bo skušalo uveljaviti odškodninski zahtevek v višini kupnine avtomobila. Da so se potrošniki skupinsko organizirali, je zasluga Zveze potrošnikov Slovenije in kampanje PreVWara. S predsednico ZPS se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Raziskovalna sredstva za uveljavljene raziskovalce, ki jih podeljuje Evropska raziskovalna agencija, so že same po sebi prestižno priznanje raziskovalcem, saj je konkurenca huda in uspešnost prijav le 12 odstotna. Predvsem pa ta sredstva omogočajo, da se raziskave tudi s finančnega vidika zastavijo bolj ambiciozno in dolgoročno, kar je v Sloveniji, kjer je znanost finančno neprestano podhranjena, še toliko bolj dragoceno. To velja tudi za uspeh raziskovalne skupine prof. Romana Jerale, ki je Evropsko raziskovalno agencijo prepričal s projektom Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic. Gre za načrtovanje umetnih proteinov, ki se v proteinske kletke sestavljajo iz posameznih sestavnih delov v samih celicah in obetajo številne možnosti uporabe. To je tudi prvi projekt za Slovenijo s področja ved o življenju. S prof. dr. Romanom Jeralo se je pogovarjala Nina Slaček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na urbanističnem inštitutu RS.
Neveljaven email naslov