Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
28. septembra se bodo po Sloveniji zvrstili številni dogodki, predavanja, vodeni ogledi in delavnice, ki bodo javnosti približali znanost, znanstvene ustanove in raziskovanje
Približuje se Evropska noč raziskovalcev, ki jo bomo v Sloveniji 28. septembra zaznamovali s tremi projekti: Humanistika, to si ti!, Varni z znanostjo in Noč ima svojo moč. Po vsej državi se bodo zvrstili številne delavnice, predstavitve, projekcije, znanstvene dogodivščine, vodstva po muzejih in znanstvenih ustanovah, okrogle mize, znanstveni festivali in še bi lahko naštevali, v projekt pa so se vključile številne znanstvene ustanove, fakultete, muzeji, galerije, šole in domovi za starejše. Evropska noč raziskovalcev je sicer vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020, ki jo financira Evropska komisija, njen namen pa je popularizacija znanosti in predstavitev dela znanstvenih ustanov in raziskovalcev z vseh področij.
Vesna Pajić, koordinatorica projekta Noč ima svojo moč, je povedala, da se je samo njihovemu projektu, ki so ga skupaj zasnovali Hiša eksperimentov, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, pridružilo več kot 40 ustanov, ki delujejo na različnih področjih znanstvenega raziskovanja.
“Vsi skupaj želimo poudariti, kdo je znanstvenik, kaj je znanstveno delo, kaj je raziskovalno delo in seveda tudi to, da smo vsi lahko raziskovalci.”
Po mnenju Pajićeve znanost še vedno potrebuje takšne projekte, kot je Noč raziskovalcev – take, ki so namenjeni vsem generacijam in promovirajo mesto znanosti in raziskovanja v družbi in posameznikovem življenju:
“Znanost potrebuje tako promocijo, ker mislimo, da je znanstvenik nekdo, ki živi v slonokoščenem stolpu in se ukvarja s svojo raziskavo. Če nas vprašajo, kakšen naj bi bil znanstvenik, imamo v glavi zasidrano podobo, da je to nekdo v beli laboratorijski halji, po navadi moški, in da je ta oseba tudi socialno izključen. To pa seveda ni res. Znanstveniki, raziskovalno delo in mi vsi prispevamo k skupnemu razvoju in to vpliva tudi na našo ekonomsko blaginjo. Zato je dobro spodbujati posameznike, predvsem mlade, da se odločajo za znanstvene poklice. Naša želja, zaradi katere so tudi dejavnosti zasnovane tako, da bi ustrezale različnim ciljnim občinstvom, je pokazati, da se ne nehamo učiti, ko končamo šolo, ko končamo študij, da je tudi potem, ko smo v službi, še čas, da raziskujemo svet okoli sebe, da se čudimo stvarem, ki jih na novo odkrijemo, in seveda, da pridemo od tistega “aha” trenutka včasih tudi do “heureke”.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
28. septembra se bodo po Sloveniji zvrstili številni dogodki, predavanja, vodeni ogledi in delavnice, ki bodo javnosti približali znanost, znanstvene ustanove in raziskovanje
Približuje se Evropska noč raziskovalcev, ki jo bomo v Sloveniji 28. septembra zaznamovali s tremi projekti: Humanistika, to si ti!, Varni z znanostjo in Noč ima svojo moč. Po vsej državi se bodo zvrstili številne delavnice, predstavitve, projekcije, znanstvene dogodivščine, vodstva po muzejih in znanstvenih ustanovah, okrogle mize, znanstveni festivali in še bi lahko naštevali, v projekt pa so se vključile številne znanstvene ustanove, fakultete, muzeji, galerije, šole in domovi za starejše. Evropska noč raziskovalcev je sicer vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020, ki jo financira Evropska komisija, njen namen pa je popularizacija znanosti in predstavitev dela znanstvenih ustanov in raziskovalcev z vseh področij.
Vesna Pajić, koordinatorica projekta Noč ima svojo moč, je povedala, da se je samo njihovemu projektu, ki so ga skupaj zasnovali Hiša eksperimentov, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, pridružilo več kot 40 ustanov, ki delujejo na različnih področjih znanstvenega raziskovanja.
“Vsi skupaj želimo poudariti, kdo je znanstvenik, kaj je znanstveno delo, kaj je raziskovalno delo in seveda tudi to, da smo vsi lahko raziskovalci.”
Po mnenju Pajićeve znanost še vedno potrebuje takšne projekte, kot je Noč raziskovalcev – take, ki so namenjeni vsem generacijam in promovirajo mesto znanosti in raziskovanja v družbi in posameznikovem življenju:
“Znanost potrebuje tako promocijo, ker mislimo, da je znanstvenik nekdo, ki živi v slonokoščenem stolpu in se ukvarja s svojo raziskavo. Če nas vprašajo, kakšen naj bi bil znanstvenik, imamo v glavi zasidrano podobo, da je to nekdo v beli laboratorijski halji, po navadi moški, in da je ta oseba tudi socialno izključen. To pa seveda ni res. Znanstveniki, raziskovalno delo in mi vsi prispevamo k skupnemu razvoju in to vpliva tudi na našo ekonomsko blaginjo. Zato je dobro spodbujati posameznike, predvsem mlade, da se odločajo za znanstvene poklice. Naša želja, zaradi katere so tudi dejavnosti zasnovane tako, da bi ustrezale različnim ciljnim občinstvom, je pokazati, da se ne nehamo učiti, ko končamo šolo, ko končamo študij, da je tudi potem, ko smo v službi, še čas, da raziskujemo svet okoli sebe, da se čudimo stvarem, ki jih na novo odkrijemo, in seveda, da pridemo od tistega “aha” trenutka včasih tudi do “heureke”.
Na avstrijskem Koroškem se je novo šolsko leto začelo ta teden. Kako je s testiranjem učencev in cepljenjem učiteljev? Drugače kot v Sloveniji. Najpomembneje pa je, da pouk poteka v šolah, pravijo tako starši kot učitelji, zato večjih težav z obveznim testiranjem nimajo. Želeli so si, da bi se šolsko leto začelo drugače. Toda je, kar je, pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser.
Festival Odprte hiše Slovenije tudi letos v septembru odpira vrata arhitekture, ki gradi skupnost! na največjem arhitekturnem festivalu kakovostnih ureditev, nepremičnin in arhitekture, bodo tako javnosti na ogled izbrani zasebni in javni objekti ter prostorske ureditve. Eva Eržen vodja programa festivala je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da je letošnja strokovna žirija festivala obravnavala 55 novih prijavljenih objektov. Med njimi je bil velik delež poslovnih in javnih stavb. Na število prijavljenih objektov je v veliki meri vplivala spremenjena situacija v družbi, kot najbolj izstopajoča posledica epidemije.
Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju smo se pogovarjali tudi s podjetnico, ki je direktorica podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo ograj. Je ekonomistka v tehničnem podjetju, zato se je morala tehnični branži priučiti. Jo je pa tehnika od nekdaj zanimala, tko kot gradbeništvo in strojegradnja.
Na ulici obrti na celjskem obrtnem sejmu predstavljajo deficitarne obrtne poklice, kot so pek, zidar, slaščičar, električar. Za poklic peka, ki je eden izmed najstarejših poklicev in je danes deficitaren in v šolskem centru Šentjur se že dve leti ni vpisal noben dijak, je povedala Elizabeta Paska Selič, učiteljica praktičnega pouka v Šolskem centru Šentjur. Marko Rozman se je pogovarjal tudi s Krešimirjem Antoličem, ki skrbi za izobraževanje električarjev. Ti so zelo iskani kot tudi vsi drugi tehnični poklici, kot so zidar, keramičar in podobni. Danes Šolski center Celje poka po šivih zaradi zanimanja za poklice električarjev, gradbenikov in keramičarjev.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je raziskanih 14 tisoč jam in Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva in prav tu so najgloblja brezna. Vsak jamar si želi odkriti novo jamo, nov svet, kamor še ni stopila človeška noga. 1000 metrov globine pa je tista magična globina, ki je skorajda nedosegljiva. Oboje je uspelo ljubljanskim jamarjem. Ta konec tedna so namreč člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana ponovno presegli magično globino minus tisoč metrov. To je že deseta "1000-metrca" v Sloveniji in se tako kosa z najglobljimi na svetu. Velik dosežek tudi v svetovnem merilu sta nam predstavila predsednik društva Matia Di Batista in najmlajši član odprave Peter Mašič – Pero.
Skoraj tako stara, kot prostitucija, za katero večkrat rečemo, da je najstarejša obrt na svetu, je tudi korupcija. V tokratni Inforetrospektivi o nekaterih korupcijskih škandalih, ki so pretresali svet v zadnjega četrt stoletja. Od Nemčije do Češke, od Paname do Tunizije. Ni ga kotička na tem svetu, kjer se odločevalcev ne bi dalo podkupiti. Le ponujena vsota mora biti dovolj visoka. Ni pa tudi vse v denarju.
Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc. *99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let. Foto: OurWorldInData
Po letu dni premora zaradi epidemije se med vse vedoželjne na ljubljanske mostove, ulice in trge vrača festival znanja in eksperimentov Znanstival. Danes in jutri obiskovalcem ponuja množico zanimivih znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic in dogodivščin, tako da lahko sprehod po centru našega glavnega mesta na privlačen način združite s spoznavanjem novega. Kaj vse se je na Znanstivalu 2021 dogajalo v petkovih dopoldanskih urah, boste slišali v reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Danes bodo v Ljubljani postavili sedem novih spotikavcev, tlakovcev spomina, s katerimi se poklonijo žrtvam holokavsta. Štiri izmed spotikavcev bodo postavili na Korytkovi 22 štirim članom družine Silberstein Savić, ki je v Ljubljano prišla iz Hrvaške. Artur Silberstein in Pavla Silberstein sta imela sinova Stevana in Djura Savića, Cirila Štuber pa se je pogovarjala s hčerko Stevana Savića, ki prihaja iz Brežic.
Kovidne novice iz Hrvaške govorijo o hitri rasti krivulje okuženih, v minulih 24-tih urah so zabeležili največ okuženih v enem dnevu od konca maja, podobno je tudi v Avstriji, turizem je glede na dobro zasedenost kampov na Hrvaškem še kar živahen, ta teden se je tam začela tudi šola. Kakšni so ukrepi (maske, testiranje, karantena) pri naših južnih sosedih in kako načrtuje Hrvaška ukrepati v primeru poslabšanja razmer, je v pogovoru s Cirilo Štuber povzela zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard.
Danes je svetovni dan fizioterapije. Fizioterapija ima velik pomen na življenje posameznikov s posebnimi potrebami z vidika čim hitrejše rehabilitacije oz. habilitacije, ki je bistvenega pomena za vzpostavitev oziroma ohranjanje psiho-fizičnega stanja. Preprečuje respiratorne zaplete, ohranja ali izboljša mišično moč, ohranja gibljivost sklepov, izvaja se lahko tudi protibolečinska terapija ter s tem posledično posameznikom omogoča toliko samostojnosti kolikor jo le-ti premorejo. V pogovoru s Petro Medved je diplomirana fizioterapevtka iz Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Melinda Ramadani pojasnila, da gre za dejavnost, ki onemogoča poslabšanje zdravstvenega stanja ali pa tega v primeru progresivnih bolezni upočasni ter deluje na splošno boljše počutje posameznika.
V tej zadnji tretjini leta 2021 je tudi abcEU malce drugačen. V teh dneh, predvsem sicer v minulem tednu, je bilo kar nekaj govora o obiskih in srečanjih v Sloveniji – kar je bil nemara za zdaj še najbolj očiten, viden vtis o tem, da je trenutno Slovenija nekakšno birokratsko-sestankovalno središče Evropske unije.
Začetek septembra je tudi v znamenju večje varnosti v železniškem prometu. Da bi bila vožnja z vlakom varna, prav tako prehajanje železniške proge, bodo policisti vse do 13. septembra skupaj s Slovenskimi železnicami opozarjali na pravilno obnašanje v vlakih in na nivojskih prehodih. Gre za mednarodno preventivno akcijo, o kateri smo govorili z Doro Mezek Kukec s Slovenskih železnic in policistom, inšpektorjem Sebastjanom Mohoričem.
Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom, industrijskim arheologom ter avtorjem številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine, ob 120-letnici prve vožnje tramvaja v Ljubljani.
Petkov vdor proticepilskih protestnikov v prostore Televizije Slovenija je napad na javni servis, novinarstvo in demokracijo, so jasni medijski strokovnjaki. Gre za ekscesno dejanje, ki se lahko ponovi, če ne bo sistemskih rešitev. Upravna enota Ljubljana naj bi sicer danes ukinila odločbo, ki dovoljuje proteste pred javno RTV. Prispevek Lucije Dimnik Rikić in Eve Lipovšek.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes, ob 100 letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih pri nas, prejela državno odlikovanje Zlati red za zasluge, ki ji ga vročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze Mateja Žnuderla.
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV pa za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek
Sprememba političnega in ekonomskega sistema v 90-tih letih je prinesla dobre in slabe stvari. Zaradi stečajev in likvidacij podjetij, ki niso bili prilagojena na nova tržišča, je rasla brezposelnost. To so tudi začetki globalizacije, ko so se veliki proizvajalci in naročniki selili na trge s cenejšo delovno silo. Še zlasti je to prizadelo čevljarsko industrijo, ki je bila vajena velikega jugoslovanskega trga. Danes opažajo velik porast spletne prodaje, ki se je povečala kar za tri krat. O slovenski čevljarski industriji več Tone Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri ZSSS.
Še vedno odmeva novica, da so iranski cariniki na meji s Turčijo zasegli kar šestnajstih ton črnih tartufov, ki so bili iz Irana namenjeni v Slovenijo. Dragocen tovor naj bi bil vreden vrtoglavih 90 milijonov evrov. Kaj je res in kaj ne, kakšno je ozadje te iransko-slovenske zgodbe, je poizvedel Iztok Konc. Govoril je z dr. Tinetom Grebencem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto: Mrdidg/ Pixabay
Neveljaven email naslov