Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob evropskem dnevu jezika o evropskih jezikovnih posebnostih
Med 6000 in 7000 jezikov obstaja na svetu, večino njih govorijo v Aziji in Afriki. Evropski jeziki predstavljajo okoli 3 odstotke jezikov sveta, 225 je uradnih, neuradnih pa nekoliko več. Večina evropskih jezikov pripada veliki indo-evropski jezikovni družini, delijo pa se v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko. Neevropski jeziki, ki se največ uporabljajo na evropskih tleh pa so arabščina, kitajščina in hindujščina. Samo v Londonu denimo govorijo 300 različnih jezikov.
Nemščina je najbolj razširjen materni jezik v Evropi, sledijo mu angleški, italijanski in francoski jezik (francoščina je poleg angleščine edini jezik, ki se ga ljudje učijo v vseh državah sveta). Čeprav imajo mnogi jeziki 50 tisoč ali več besed, jih posameznik v vsakodnevni konverzaciji uporablja le majhen delež – nekaj sto. So pa zato nekatere besede neprevedljive ali pa edinstvene. Primer takšne je v slovenskem jeziku beseda »zlovešč«. Dr. Liljana Kač, nacionalna koordinatorka evropskega dneva jezikov, kot zanimiva izpostavi makedonski in madžarski jezik.
“Makedonščina ne pozna nedoločnika. Madžarščino pa premalo poznamo. In če velikokrat rečemo, da je slovenščina težka za učenje, mislim, da je madžarski jezik še težji. Ima 18 sklonov.”
V češčini je veliko besed, ki so sestavljene samo iz soglasnikov, bolgarski jezik pa pozna glagolski čas, ki je uporabljen, ko nekdo opisuje dogajanje, del katerega ni bil ali pa se ga zelo slabo spomni. V večini evropskih držav obstajajo regionalni ali manjšinski jeziki – nekateri od teh so pridobili uradni status. Vsi so unikatni, ampak nekateri so pa zelo unikatni: na enem izmed Kanarskih otokov (La Gomera) obstaja jezik – Silbo Gomero, kjer je namesto besed uporabljeno žvižganje.
Sicer pa so jeziki v nenehnem sobivanju, prehajanje besed iz enega jezika v drugega ni nič neobičajnega. Angleščina si je nekoč izposojala besede iz drugih jezikov (odstotek angleškega besedišča je denimo nizozemskega izvora), danes pa je prav angleščina, kot globalni jezik, prisotna v številnih drugih jezikih. 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, v Sloveniji je letošnji tematski poudarek na slovenskem jeziku, njegovih narečjih ter stikih z drugimi jeziki.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob evropskem dnevu jezika o evropskih jezikovnih posebnostih
Med 6000 in 7000 jezikov obstaja na svetu, večino njih govorijo v Aziji in Afriki. Evropski jeziki predstavljajo okoli 3 odstotke jezikov sveta, 225 je uradnih, neuradnih pa nekoliko več. Večina evropskih jezikov pripada veliki indo-evropski jezikovni družini, delijo pa se v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko. Neevropski jeziki, ki se največ uporabljajo na evropskih tleh pa so arabščina, kitajščina in hindujščina. Samo v Londonu denimo govorijo 300 različnih jezikov.
Nemščina je najbolj razširjen materni jezik v Evropi, sledijo mu angleški, italijanski in francoski jezik (francoščina je poleg angleščine edini jezik, ki se ga ljudje učijo v vseh državah sveta). Čeprav imajo mnogi jeziki 50 tisoč ali več besed, jih posameznik v vsakodnevni konverzaciji uporablja le majhen delež – nekaj sto. So pa zato nekatere besede neprevedljive ali pa edinstvene. Primer takšne je v slovenskem jeziku beseda »zlovešč«. Dr. Liljana Kač, nacionalna koordinatorka evropskega dneva jezikov, kot zanimiva izpostavi makedonski in madžarski jezik.
“Makedonščina ne pozna nedoločnika. Madžarščino pa premalo poznamo. In če velikokrat rečemo, da je slovenščina težka za učenje, mislim, da je madžarski jezik še težji. Ima 18 sklonov.”
V češčini je veliko besed, ki so sestavljene samo iz soglasnikov, bolgarski jezik pa pozna glagolski čas, ki je uporabljen, ko nekdo opisuje dogajanje, del katerega ni bil ali pa se ga zelo slabo spomni. V večini evropskih držav obstajajo regionalni ali manjšinski jeziki – nekateri od teh so pridobili uradni status. Vsi so unikatni, ampak nekateri so pa zelo unikatni: na enem izmed Kanarskih otokov (La Gomera) obstaja jezik – Silbo Gomero, kjer je namesto besed uporabljeno žvižganje.
Sicer pa so jeziki v nenehnem sobivanju, prehajanje besed iz enega jezika v drugega ni nič neobičajnega. Angleščina si je nekoč izposojala besede iz drugih jezikov (odstotek angleškega besedišča je denimo nizozemskega izvora), danes pa je prav angleščina, kot globalni jezik, prisotna v številnih drugih jezikih. 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, v Sloveniji je letošnji tematski poudarek na slovenskem jeziku, njegovih narečjih ter stikih z drugimi jeziki.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.
Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd. Pogovarjali smo se z dopisnico Polono Fijavž.
V toplih poletnih dneh ljudje osvežitev radi poiščejo na naravnih kopališčih, pogosto tudi na neurejenih. Kopanje na teh kopališčih ni prepovedano, je pa nujna velika previdnost. Otroci naj se na neurejenih kopališčih ne kopajo brez nadzora staršev ali druge odrasle osebe. Še posebej to velja za tekoče vode, razmere v rekah so namreč nepredvidljive in se lahko zelo hitro spremenijo. Več o tem, zakaj je kopanje v rekah lahko nevarno in na kaj je treba biti še posebej pozoren, pa v pogovoru s predsednikom Slovenske potapljaške zveze Mitjem Slavincem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Marsikdo to poletje, ob počitnikovanju na Hrvaškem ali kje južneje na Balkanu, intenzivno spremlja novice glede novih premerov okužb s Covid 19. Ljudje želijo biti namreč čim prej obveščeni o morebitni uvedbi 14-dnevne karantene ob povratku v domovino. Tiste, katerim je bila karantena že odrejena, nadzirajo zdravstveni inšpektorji. Na kakšen način izvajajo nadzor in v kolikšni meri ljudje upoštevajo zapovedano karanteno, več Marko Rozman.
Medtem, ko še vedno preiskujejo odgovornost nesrečo, ki je zahtevala 43 življenj. so zgradili nov viadukt, ki je dolg 1067 metrov in stoji na osemnajstih do 40 metrov visokih stebrih, ki imajo 50 metrov globoke temelje. Obložen je s steklenimi ploščami, ki promet branijo pred sunki vetra. Vzdolž obeh robov cestišča tečejo sončni paneli: most bo kar 95 odstotkov potrebne električne energije pridobil sam.
O testnem poletu astronavtov, Douga Hurleya in Boba Behnkena, ki sta včeraj po dveh mesecih uspešno pristala v Mehiškem zalivu, najbrž ne bi veliko govorili, če ne bi vesoljcev tja prvič v zgodovini poneslo vesoljsko plovilo v lasti zasebnega podjetja. Podjetje SpaceX Falcon v lasti Elona Muska je nedavno v orbito poslalo več sto satelitov, čaka jih še deset tisoče. Ameriška NASA je od leta 2011 pa vse do maja za polete v vesolje najemala ruske satelite, kar ni bilo prav poceni, zato je k sodelovanju povabila zasebna podjetja. O spremembah, ki jih prinaša v raziskovanje vesolja zasebna iniciativa, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Andrejo Gomboc, profesorico astronomije na Univerzi Nova Gorica.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S Koroškega prek Mežiške doline in Celjskega do Domžal in okolice je divjalo sinočnje neurje, ki je naredilo ogromno škode. Na Koroškem še niso sanirali škode niti od prejšnjega neurja, pa imajo znova poškodovano cestno infrastrukturo in uničene poljščine. V Domžalah imajo ogromno škodo na stanovanjski infrastrukturi, kakšnih 300 objektov je poškodovanih. Gorenjska nevihta, ki je povzročila največjo škodo, je bila avtohtona, torej ni prišla iz Avstrije, pač pa je nastala nad Brnikom in se sprostila prek Domžal do Geosa, je povedal meteorolog Brane Gregorčič.
V Franciji nastaja največji fuzijski reaktor, ki ga bodo, če bo šlo vse po sreči, začeli uporabljati čez kakšnih pet let. O pomenu reaktorja in potencialih jedrske fuzije se je Mateja Železnikar pogovarjala z dr. Boštjanom Končarjem.
Slovenski turizem so ljudje, ki ga ustvarjajo in od njega živijo. Zadnjega pol leta niso ostali brez dohodkov le ponudniki turističnih namestitev, prevozniki, turistične agencije in zaposleni v pomožnih in vzporednih dejavnostih, pač pa tudi licencirani turistični vodniki. Podrobneje Tadeja Lukanc, bere Bernard Stramič.
Pandemija koronavirusa je vplivala tudi na delo humanitarcev – nekateri projekti so zaradi virusa ustavljeni, drugod sredstva preusmerjajo v zagotavljanje hrane, razkužil in drugih osnovnih pripomočkov. To velja tudi za Zavod Krog, v Sloveniji ustanovljeno mednarodno, neprofitno in nevladno organizacijo, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. S predstavnico zavoda Katjo Kumar se je o njihovih aktualnih projektih v Egiptu in Libanonu pogovarjala Andreja Gradišar.
Gasilske veselice po državi že od nekdaj predstavljajo del lokalne tradicije. Marsikje predstavljajo edini dogodek, ko se lahko krajani srečajo in poveselijo. Omenjeno še najbolj prihaja do izraza v letošnjem letu, ko so ali bodo odpovedana večina družabnih dogodkov. Organizatorji veselic opozarjajo na težke razmere v kateri so se znašli zaradi ukrepov širjenja koronavirusa. Društva bodo zaradi tega imela tudi manj denarja za nakup gasilske opreme. Posledice epidemije občutijo tudi glasbeniki, ki so bili primorani odpovedati številne koncerte. Med njimi je tudi ansambel Modrijani, ki je po podatkih združenja Sazas v zadnjih letih po številu nastopov na gasilskih veselicah, na prvem mestu. Več Marko Rozman.
Zaradi slabšega obiska tujcev, ki so bili v preteklih turističnih sezonah pogosti, tudi organizirani obiskovalci starih mest, je Združenje zgodovinskih mest s kampanjo »Moje mesto« za večji obisk priskočilo na pomoč sedemnajstim zgodovinskim mestom. Slovenska zgodovinska mesta skrivajo veliko priložnosti, a so včasih po krivici prezrta. Zato so se odločili za digitalno kampanjo, s katero nagovarjajo Slovence, naj del dopusta preživijo tudi v zgodovinskih mestih.
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih.
Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije. Na predstavitvi omenjenega projekta na Krvavcu je bila Tina Lamovšek.
Zaradi večanja števila potrjenih primerov okužb v Sloveniji oziroma zaradi omejitve hitrega širjenja je Ministrstvo za zdravje RS že pred časom spremenilo odlok o začasni splošni omejitvi oz. prepovedi zbiranja ljudi. posledično so bili odpovedani številni dogodki po celi Sloveniji. Tudi sejmov. Preverili smo, kakšno je stanje pri treh največjih družbah, ki organizirajo največje sejme v državi.
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem. Zasedenost nastanitvenih kapacitet je nekoliko boljša v večjih turističnih središčih. Tako je trenutno največ gostov ob Vrbskem jezeru, nekoliko manj pa denimo na turističnih točkah, kot je cerkev Gospe Svete na Gosposvetskem polju. Petra Kos Gnamuš
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.
Neveljaven email naslov