Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob evropskem dnevu jezika o evropskih jezikovnih posebnostih
Med 6000 in 7000 jezikov obstaja na svetu, večino njih govorijo v Aziji in Afriki. Evropski jeziki predstavljajo okoli 3 odstotke jezikov sveta, 225 je uradnih, neuradnih pa nekoliko več. Večina evropskih jezikov pripada veliki indo-evropski jezikovni družini, delijo pa se v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko. Neevropski jeziki, ki se največ uporabljajo na evropskih tleh pa so arabščina, kitajščina in hindujščina. Samo v Londonu denimo govorijo 300 različnih jezikov.
Nemščina je najbolj razširjen materni jezik v Evropi, sledijo mu angleški, italijanski in francoski jezik (francoščina je poleg angleščine edini jezik, ki se ga ljudje učijo v vseh državah sveta). Čeprav imajo mnogi jeziki 50 tisoč ali več besed, jih posameznik v vsakodnevni konverzaciji uporablja le majhen delež – nekaj sto. So pa zato nekatere besede neprevedljive ali pa edinstvene. Primer takšne je v slovenskem jeziku beseda »zlovešč«. Dr. Liljana Kač, nacionalna koordinatorka evropskega dneva jezikov, kot zanimiva izpostavi makedonski in madžarski jezik.
“Makedonščina ne pozna nedoločnika. Madžarščino pa premalo poznamo. In če velikokrat rečemo, da je slovenščina težka za učenje, mislim, da je madžarski jezik še težji. Ima 18 sklonov.”
V češčini je veliko besed, ki so sestavljene samo iz soglasnikov, bolgarski jezik pa pozna glagolski čas, ki je uporabljen, ko nekdo opisuje dogajanje, del katerega ni bil ali pa se ga zelo slabo spomni. V večini evropskih držav obstajajo regionalni ali manjšinski jeziki – nekateri od teh so pridobili uradni status. Vsi so unikatni, ampak nekateri so pa zelo unikatni: na enem izmed Kanarskih otokov (La Gomera) obstaja jezik – Silbo Gomero, kjer je namesto besed uporabljeno žvižganje.
Sicer pa so jeziki v nenehnem sobivanju, prehajanje besed iz enega jezika v drugega ni nič neobičajnega. Angleščina si je nekoč izposojala besede iz drugih jezikov (odstotek angleškega besedišča je denimo nizozemskega izvora), danes pa je prav angleščina, kot globalni jezik, prisotna v številnih drugih jezikih. 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, v Sloveniji je letošnji tematski poudarek na slovenskem jeziku, njegovih narečjih ter stikih z drugimi jeziki.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob evropskem dnevu jezika o evropskih jezikovnih posebnostih
Med 6000 in 7000 jezikov obstaja na svetu, večino njih govorijo v Aziji in Afriki. Evropski jeziki predstavljajo okoli 3 odstotke jezikov sveta, 225 je uradnih, neuradnih pa nekoliko več. Večina evropskih jezikov pripada veliki indo-evropski jezikovni družini, delijo pa se v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko. Neevropski jeziki, ki se največ uporabljajo na evropskih tleh pa so arabščina, kitajščina in hindujščina. Samo v Londonu denimo govorijo 300 različnih jezikov.
Nemščina je najbolj razširjen materni jezik v Evropi, sledijo mu angleški, italijanski in francoski jezik (francoščina je poleg angleščine edini jezik, ki se ga ljudje učijo v vseh državah sveta). Čeprav imajo mnogi jeziki 50 tisoč ali več besed, jih posameznik v vsakodnevni konverzaciji uporablja le majhen delež – nekaj sto. So pa zato nekatere besede neprevedljive ali pa edinstvene. Primer takšne je v slovenskem jeziku beseda »zlovešč«. Dr. Liljana Kač, nacionalna koordinatorka evropskega dneva jezikov, kot zanimiva izpostavi makedonski in madžarski jezik.
“Makedonščina ne pozna nedoločnika. Madžarščino pa premalo poznamo. In če velikokrat rečemo, da je slovenščina težka za učenje, mislim, da je madžarski jezik še težji. Ima 18 sklonov.”
V češčini je veliko besed, ki so sestavljene samo iz soglasnikov, bolgarski jezik pa pozna glagolski čas, ki je uporabljen, ko nekdo opisuje dogajanje, del katerega ni bil ali pa se ga zelo slabo spomni. V večini evropskih držav obstajajo regionalni ali manjšinski jeziki – nekateri od teh so pridobili uradni status. Vsi so unikatni, ampak nekateri so pa zelo unikatni: na enem izmed Kanarskih otokov (La Gomera) obstaja jezik – Silbo Gomero, kjer je namesto besed uporabljeno žvižganje.
Sicer pa so jeziki v nenehnem sobivanju, prehajanje besed iz enega jezika v drugega ni nič neobičajnega. Angleščina si je nekoč izposojala besede iz drugih jezikov (odstotek angleškega besedišča je denimo nizozemskega izvora), danes pa je prav angleščina, kot globalni jezik, prisotna v številnih drugih jezikih. 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, v Sloveniji je letošnji tematski poudarek na slovenskem jeziku, njegovih narečjih ter stikih z drugimi jeziki.
Postkoronsko okrevanje gospodarstev mora omogočiti zeleno transformacijo Evrope in tako zagotoviti realni temelj trajnostnemu bivanju človeka na našem edinem planetu. Tako pravi aktualna evropska vizija. Do konca meseca morajo države članice v Bruselj poslati svoje Načrte za okrevanje in odpornost. Kako zelena je aktualna slovenska vizija okrevanja se je Nina Slaček pogovarja z Andrejem Gnezdo iz Umanotere.
Učinke spreminjajočega se podnebja danes občutimo na vseh koncih planeta. Ekstremi dogodki so vse prepogosti, pa smo globalno temperaturo dvignili šele za stopinjo. Vrnitev Združenih držav Ameriko k resni podnebni akciji, je zato več kot dobrodošla, saj bo uspeh v veliki meri odvisen od tega, kako bodo ključne velesile zastavile postpandemične ukrepe za zeleno preobrazbo. A kaj pa doma? Prispevek Nine Slaček.
Danes je dan Zemlje in letos poteka pod motom obnovimo našo zemljo. Če se samo ozremo okoli sebe, je vsakemu povsem jasno, da so človekovi posegi, preurejanje prostora, krčenje gozdov, mokrišč, izkoriščanje rek, pa preseljevanje rastlin, živali, gliv in bakterij z enega konca planeta na drugega že res temeljito spremenili Zemljo.
Univerza v Ljubljani pa je včeraj dobila novega rektorja dr. Gregorja Majdiča, profesorja in raziskovalca iz veterinarske fakultete. Njegovo raziskovalno področje je nevroendokrinologija, kot pravi sam, raziskuje kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih. Dr. Gregor Majdič bo štiriletni mandat nastopil 1. oktobra.
Kuba se po 62-tih letih poslavlja od dinastije Castro. Nekdanji predsednik Kube Raul Castro je napovedal, da se umika iz politike in z mesta generalnega sekretarja Komunistične partije Kube. Napovedal je, da vodenje stranke prepušča mladi generaciji, ki je "polna strasti in antiimperialističnega duha". O spremembah na Kubi več v pogovoru s Tonetom Hočevarjem.
Morda se spomnita zgodbe o britanskem spitfireju, ki so ga Nemci sestrelili nad Ljubljano l. 1944. O tem, da so odkopali njegov skoraj nedotaknjeni motor, ki je zdaj v muzeju v Pivki in o samem letalu je arheolog prof. dr. Andrej Gaspari s sodelavci napisal knjigo, ki bo izšla v torek.
Za marsikoga je Evropska unija - naj gre za njen ustroj ali delovanje - precej nerazumljiva. Odtujenost institucij od vsakdanjih ljudi naj bi omilila Konferenca o prihodnosti Evrope. Gre za serijo razprav, ki bi pripomogle, da bo prav vsakdo lahko slišan pri ustvarjanju evropske prihodnosti. Konferenca se bo uradno začela na dan Evrope 9-ega maja, od danes pa je nared večjezična digitalna platforma Konference, ki velja za vstopno točko prek katere bodo h Konferenci pristopili državljani Evropske unije. Od kod ideja, kaj pričakovati, koliko bo platforma res služila kot široko odprto uho, prek katerega bo institucionalna Evropska unija slišala glas ljudstva? O tem se je z doktorjem Marinkom Banjacem z ljubljanske Fakultete za družbene vede pogovoril kolega Luka Robida.
Ena od posledic epidemije je tudi občuten upad števila sklenjenih zakonov. V Italiji se je število porok prepolovilo, še hujši upad prometa pa so doživela podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo organizacijo. Tako je tudi v renesančni Bolseni v srednje italijanski deželi Lacij, kjer se poročajo pari z vsega sveta. Toda mestne palače zdaj samevajo, saj ženinov in nevest že dobro leto ni.
Zveza tabornikov Slovenije 22. aprila letos obeležuje 70 let. Ta največja mladinska organizacija pri nas združuje kar 7 tisoč članov. O izzivih za prihodnost pa je več povedal nov načelnik ZTS Rok Pandel.
Ste bili morda med tistimi naključno izbranimi, ki ste na svoj naslov prejeli klobčič rdeče volne? Gre za vseslovensko akcijo #dajnaprej Društva hemofilikov Slovenije Ljubljana in Krvnih bratov – Društva bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije ob svetovnem dnevu hemofilije, ki ga bomo zaznamovali jutri. Na tak način društvi ozaveščata o tej neozdravljivi dedni bolezni z motnjo strjevanja krvi, s katero živi 229 ljudi v Sloveniji in več kot milijon po svetu. Eden izmed njih s to boleznijo je tudi Tomaž Faganel, ki ga je pred mikrofon povabila Petra Medved.
Ob zapletih s samotestiranjem dijakov, odločitvi za njihovo prednostno cepljenje in ugibanjih o morebitni prestavitvi začetka mature, nas zanima, kako bo letos potekala matura pri naših severnih sosedih. O poteku pouka in pripravah na maturo se je Mateja Železnikar pogovarjala z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Cepljenja maturantov niso predvideli, glede morebitnih zbolelih ali poslanih v karanteno v času maturitetnih izpitov, pa še čakajo navodila z Dunaja, pravi ravnateljica.
Danes je dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije deluje že 52 let kot reprezentativna invalidska organizacija, ki predstavlja, varuje in uveljavlja pravice ter interese paraplegikov in tetraplegikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Zvezo sestavlja devet pokrajinskih društev s 1.085 člani. Ob tem dnevu je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica, ki je med drugim opozoril na prioritete, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili paraplegiki in tetraplegiki celovito in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja.
Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije
V Sloveniji imamo še eno zgodbo otroka, ki potrebuje gensko terapijo, da bi lahko nekoč hodil, govoril in samostojno živel. Mali Urban se je rodil psihoterapevtki in biopsihologinji Špeli Miroševič, mladi raziskovalki na Katedri za družinsko medicino na ljubljanski Medicinski fakulteti. Zaradi okvare na genu CTNNB1 je dečku grozilo, da ne bo nikoli govoril in hodil, kaj šele samostojno živel. Špela Miroševič, ki se je sprva sprijaznila z diagnozo, je po spletu naključij, ugotovila, da je težava njenega otroka rešljiva. Preštudirala je strokovno literaturo in se povezala z znanstveniki, ki so sposobni izdelati gensko terapijo za otroke s to genetsko napako. 400 otrok s to boleznijo, ki je tako redka, da nima imena, pač pa jo imenujejo kar po okvarjenem genu. Z možem sta začetne raziskave plačala sama, za pomoč pri celotnem procesu izdelave zdravila pa sta se obrnila na najširšo svetovno javnost ter zagnala projekt Koraki za Urbana. Cirili Štuber je Špela Miroševič najprej razložila, kakšne težave imajo otroci z napako na genu CTNNB1.
V času kovida lahko imamo lahko vsi psihične težave in stistke, tako otroci, mladostniki kot tudi odrasli, vendar pa ne bomo vsi razvili duševnih motenj. Otroci in mladostniki najpogosteje razvijejo depresijo, anksiozna stanja, samomorilna razmišljanja, poskusi samomora in nervozna anoreksija, ki je med tistimi motnjami, ki je v času kovida doživela največji porast. Dejavniki, ki prispevajo k duševnim motnjam med mladimi, se seštevajo in epidemija je ojačala dejavnike tveganja, ki so prisotni tudi sicer. Več o tem v pogovoru z izredno profesorico dr. Hojko Gregorič Kumperščak dr. med., predsednico Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Z raziskavo Novanormalnost v družbi Valicon spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v epidemičnih razmerah. Prvo meritev -torej spletno anketo so opravili marca lani, tik pred uradno razglasitvijo epidemije. Z direktorjem Valicona Andražem Zorkom se je pogovarjala Tjaša Škamperle
Vrstijo se opozorila, da bo Slovenska tiskovna agencija še pred 30-letnico svojega obstoja pristala na dnu in bo morala zapreti svoja vrata, če vlada ne bo poravnala zapadlih obveznosti.
Spremljamo covid razmere pri nas, pa tudi na Hrvaškem, saj se bližajo prvomajski prazniki in tudi dopust; znano je, da je za Slovence Hrvaška poleti priljubljena in kar običajna turistična destinacija. Kako resno upoštevajo ljudje na Hrvaškem ukrepe? Pred kratkim smo videli posnetke velike zabave v središču Zagreba - kako so se na to odzvale oblasti? Kako je na Hrvaškem z zaupanjem v cepivo Astra Zenece? Kakšni so hrvaški načrti za prvomajske praznike, ko se začne turistična sezona? Bodo omejevali vstop tujcev v državo?
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Neveljaven email naslov