Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Mednarodna listina o pravični trgovini povzema vizijo gibanja, ki se zavzema za proizvodnjo brez človeških in okoljskih žrtev
Da bi bili vsi v trgovski verigi posameznega izdelka pravično plačani in da proizvodnja ne bi škodovala okolju na način, ki ga narava sama ne zmore sanirati, se marsikomu zdi utopija. Z življenjskim slogom, ki ga imamo danes Zemljani, morda res. A društva, organizacije, proizvajalci in drugi akterji, ki ravnajo v skladu z načeli pravične trgovine, so prepričani, da to ni misija nemogoče. Kot opažajo slovenski zagovorniki pravične trgovine, je ta pojem pri nas velikokrat napačno razumljen. Osnovo za njegovo razumevanje predstavlja danes objavljena Mednarodna listina o pravični trgovini.
Dokument je na voljo tudi v našem jeziku, najdete ga na spletni strani Pravične trgovine Slovenija. Do zdaj ga je podpisalo deset slovenskih organizacij. “Je dokument, ki ga lahko nekdo na hitro prebere in mu je hitro jasno, za kaj se zavzema gibanje pravične trgovine,” opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus. Pojem pravična trgovina je pri nas namreč še vedno velikokrat napačno razumljen, pojasnjuje Živa Lopatič, vodja pravične trgovine Slovenija:
“Ljudje pridejo v trgovino in vprašajo, ali to pomeni, da je vse brezplačno. Tako bi bilo pravično do njih, ki jim ne bi bilo treba nič plačati, menijo.”
“Nekateri mislijo, da to pomeni, da ne plačujemo davkov. Večina pa pojem povezuje s samim trgovskim prostorom, a pravična trgovina je veliko več,” našteva Lopatičeva in nadaljuje:
“Gre za gibanje, ki si prizadeva za svet, v katerem so pravičnost, enakost in trajnostni razvoj v središču trgovskih struktur, poslovnih modelov in praks, tako da lahko vsakdo pri svojem delu ohrani spodoben in dostojanstven način preživljanja in razvije svoj polni človeški potencial.”
Prva gibanja za pravično trgovino so se v svetu sicer pojavila po 2. svetovni vojni, konkretneje so pričela delovati leta 1991. V Sloveniji so prisotna manj časa, okvirno 15 let in želijo biti zgled za ostale trgovine, ne pa njihova alternativa.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Mednarodna listina o pravični trgovini povzema vizijo gibanja, ki se zavzema za proizvodnjo brez človeških in okoljskih žrtev
Da bi bili vsi v trgovski verigi posameznega izdelka pravično plačani in da proizvodnja ne bi škodovala okolju na način, ki ga narava sama ne zmore sanirati, se marsikomu zdi utopija. Z življenjskim slogom, ki ga imamo danes Zemljani, morda res. A društva, organizacije, proizvajalci in drugi akterji, ki ravnajo v skladu z načeli pravične trgovine, so prepričani, da to ni misija nemogoče. Kot opažajo slovenski zagovorniki pravične trgovine, je ta pojem pri nas velikokrat napačno razumljen. Osnovo za njegovo razumevanje predstavlja danes objavljena Mednarodna listina o pravični trgovini.
Dokument je na voljo tudi v našem jeziku, najdete ga na spletni strani Pravične trgovine Slovenija. Do zdaj ga je podpisalo deset slovenskih organizacij. “Je dokument, ki ga lahko nekdo na hitro prebere in mu je hitro jasno, za kaj se zavzema gibanje pravične trgovine,” opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus. Pojem pravična trgovina je pri nas namreč še vedno velikokrat napačno razumljen, pojasnjuje Živa Lopatič, vodja pravične trgovine Slovenija:
“Ljudje pridejo v trgovino in vprašajo, ali to pomeni, da je vse brezplačno. Tako bi bilo pravično do njih, ki jim ne bi bilo treba nič plačati, menijo.”
“Nekateri mislijo, da to pomeni, da ne plačujemo davkov. Večina pa pojem povezuje s samim trgovskim prostorom, a pravična trgovina je veliko več,” našteva Lopatičeva in nadaljuje:
“Gre za gibanje, ki si prizadeva za svet, v katerem so pravičnost, enakost in trajnostni razvoj v središču trgovskih struktur, poslovnih modelov in praks, tako da lahko vsakdo pri svojem delu ohrani spodoben in dostojanstven način preživljanja in razvije svoj polni človeški potencial.”
Prva gibanja za pravično trgovino so se v svetu sicer pojavila po 2. svetovni vojni, konkretneje so pričela delovati leta 1991. V Sloveniji so prisotna manj časa, okvirno 15 let in želijo biti zgled za ostale trgovine, ne pa njihova alternativa.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov