Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.
Za 66 tisoč študentov se začenja novo študijsko leto
Študenti pri nas lahko študirajo na treh javnih univerzah, ljubljanski, mariborski in primorski, ter na treh ne javnih: novogoriški, Novi univerzi, ki ima prav tako sedež v Novi Gorici, nekaj zasebnih visokošolskih zavodov pa je lani ustanovilo Univerzo v Novem mestu, na obali deluje še mednarodna Evro-sredozemska univerza; deluje pa tudi 42 samostojnih visokošolskih zavodov, od tega ima trinajst zasebnikov koncesijo, kar pomeni, da država njihovim študentom plačuje študij. V Sloveniji ima akreditacijo 925 visokošolskih študijskih programov, kar pomeni, da so njihove diplomske listine javno veljavne. Zaradi dopolnjevanja druge bolonjske stopnje so fakultete še pred desetimi leti množično vlagale prošnje za akreditacijo študijskih programov na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, nova pravila na področju akreditacij študijskih programov, vse manjše generacije maturantov in gospodarska kriza pa so zamejili odpiranje novih visokošolskih zavodov po državi. Direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar:
Tudi ustanavljanje novih visokošolskih zavodov se je zelo stabiliziralo. V zadnjih štirih oziroma petih letih ni bil ustanovljen nov zavod. Mogoče je zdaj eden v postopku. Značilnost tega prostora je, da je dosegel zrelo stopnjo.
Naloga agencije je skrb za kakovost študija, čemur pa so v prvi vrsti zavezane same fakultete. Agencija je lani objavila analizo kakovosti študija na več kot polovici visokošolskih zavodov. Če jo povzamemo na grobo: podoben delež zasebnih in javnih visokošolskih zavodov je s stališča kakovosti študija problematičnih, povedano drugače, ne moremo na splošno podati ocene, da so vse javne fakultete odlične, pojasnjuje Franci Demšar:
Nekaj odstotkov javnih in zasebnih visokošolskih zavodov ima težave na področju doseganja minimalnih standardov kakovosti študija, za približno polovico analiziranih fakultet pa agencija ugotavlja, da imajo še kar nekaj prostora za izboljšanje kakovosti, preostali delež visokošolskih zavodov pa dosega lepe rezultate.
Agencija, ministrstvo za izobraževanje in zavod za zaposlovanje pripravljajo študijo o zaposljivosti diplomantov po posameznih fakultetah, ki bo dodatna pomoč posameznikom pri izbiri študija in ministrstvu pri podeljevanju morebitnih koncesij zasebnikom.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.
Za 66 tisoč študentov se začenja novo študijsko leto
Študenti pri nas lahko študirajo na treh javnih univerzah, ljubljanski, mariborski in primorski, ter na treh ne javnih: novogoriški, Novi univerzi, ki ima prav tako sedež v Novi Gorici, nekaj zasebnih visokošolskih zavodov pa je lani ustanovilo Univerzo v Novem mestu, na obali deluje še mednarodna Evro-sredozemska univerza; deluje pa tudi 42 samostojnih visokošolskih zavodov, od tega ima trinajst zasebnikov koncesijo, kar pomeni, da država njihovim študentom plačuje študij. V Sloveniji ima akreditacijo 925 visokošolskih študijskih programov, kar pomeni, da so njihove diplomske listine javno veljavne. Zaradi dopolnjevanja druge bolonjske stopnje so fakultete še pred desetimi leti množično vlagale prošnje za akreditacijo študijskih programov na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, nova pravila na področju akreditacij študijskih programov, vse manjše generacije maturantov in gospodarska kriza pa so zamejili odpiranje novih visokošolskih zavodov po državi. Direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar:
Tudi ustanavljanje novih visokošolskih zavodov se je zelo stabiliziralo. V zadnjih štirih oziroma petih letih ni bil ustanovljen nov zavod. Mogoče je zdaj eden v postopku. Značilnost tega prostora je, da je dosegel zrelo stopnjo.
Naloga agencije je skrb za kakovost študija, čemur pa so v prvi vrsti zavezane same fakultete. Agencija je lani objavila analizo kakovosti študija na več kot polovici visokošolskih zavodov. Če jo povzamemo na grobo: podoben delež zasebnih in javnih visokošolskih zavodov je s stališča kakovosti študija problematičnih, povedano drugače, ne moremo na splošno podati ocene, da so vse javne fakultete odlične, pojasnjuje Franci Demšar:
Nekaj odstotkov javnih in zasebnih visokošolskih zavodov ima težave na področju doseganja minimalnih standardov kakovosti študija, za približno polovico analiziranih fakultet pa agencija ugotavlja, da imajo še kar nekaj prostora za izboljšanje kakovosti, preostali delež visokošolskih zavodov pa dosega lepe rezultate.
Agencija, ministrstvo za izobraževanje in zavod za zaposlovanje pripravljajo študijo o zaposljivosti diplomantov po posameznih fakultetah, ki bo dodatna pomoč posameznikom pri izbiri študija in ministrstvu pri podeljevanju morebitnih koncesij zasebnikom.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes, ob svoji 53. obletnici ustanovitve, v Domu paraplegikov v Pacugu pripravila slavnostno skupščino in strokovno okroglo mizo z naslovom »Izzivi paraplegije – Enakopravna obravnava ran«. Rane zaradi pritiska, znane tudi kot preležanine, so pogost zaplet v življenju paraplegikov in tetraplegikov. S kakšnimi težavami se še srečujejo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju in kakšne sistemske rešitve bi bile potrebne – o tem se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za tiste osnovnošolke in osnovnošolce, ki končujejo primarno izobraževanje, naslednji tedni ne bodo lahki. Na nekaterih srednjih šolah in gimnazijah so namreč na razpisana mesta prejeli število prijav, ki močno presega prosta mesta. Ker so generacije, ki prihajajo v sistem, znova velike, se problematika v naslednjih letih lahko še poglobi. Kakšno je stanje na področju prijav in vpisa in ali so v pripravi morebitne rešitve izzivov, ki se pojavljajo, je raziskal Aleš Ogrin.
V Kijevu pospravljajo sledi vojne, odpirajo se trgovine. Veliko trgovin pa ne morejo odpreti, ker je delovna sila emigrirala. Ceste so že prevozne, mesto so očistili ostankov ruske vojne mehanizacije, na vojno v Kijevu spominjajo le še občasne sirene in policijske kontrole mimoidočih. Ukrajinci so vajeni vojne na vzhodu, ki jo doživljajo že osem let. V zraku je prepričanje, da bodo rusko vojsko povsod porazili, če le dobijo dovolj orožja iz Evrope.
Nova motoristična sezona je tu. Pomlad na ceste že privablja ljubitelje jeklenih konjičkov na dveh kolesih. Tadej Fischinger iz Zveze motoklubov Slovenije poudarja, da se ob sproščanju ukrepov ob epidemiji vračajo motozbori, združenja motoristov, blagoslovi vozil ter zabave motoristov. Na cestah je vsako sezono tudi zaradi cenovne dostopnosti več motorjev. Na trgu se tako da že za nekaj tisoč evrov dobiti dober rabljen motor. Na ta način marsikdo uresniči sanje po vožnji, kjer se občuti svoboda za katero pa so prikrajšani vozniki avtomobilov.
Radost in upanje sta dve ključni sporočili največjega in najstarejšega krščanskega praznika. Tradicijo medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in sobivanja v miru zaznamujemo tudi z našim prazničnim pogovorom iz prekmurske prestolnice. Tone Petelinšek se je v Murski Soboti s predstojniki treh krščanskih cerkva pogovarjal o krščanstvu kot veri neusahljivega upanja in o odgovornem odnosu do Boga in Človeka. Gostje: - murskosoboški katoliški škof dr. Peter Štumpf, - evangeličanski škof Leon Novak, - superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Daniel Grabar, tudi zdravnik in direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška je priljubljena destinacija Slovencev predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih. Še več, smo druga najštevilnejša skupina tujih turistov pri naših južnih sosedih. Tudi zato je seveda smiselno, da ima Hrvaška turistična skupnost na naših tleh predstavništvo. In to že 20 let! To okroglo obletnico so počastili ta teden. Tam je bila tudi Tina Lamovšek, ki je s predstavnico hrvaškega ministrstva za turizem in šport govorila tudi o novi kampanji hrvaškega turizma, posebnih programih za digitalne nomade in o tem, kako so Slovenci reševali turistično sezono naših južnih sosedov.
15. aprila je minilo sedem desetletij od rojstvalegendarnega alpinista in navdihujočega misleca in pisca, Nejca Zaplotnika, katerega življenje se je končalo tam, kjer je bil najrajši, v gorah, pod južno steno Manasluja, v Himalaji, le devet dni po njegovem 31. rojstnem dnevu. Prav ob 70. obletnici rojstva je izšel Alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika. V njem so zapisi tega legendarnega alpinista, ki so nastali med letoma 1969 in 1971. Knjigo je založilo Planinsko društvo Kranj, v katerem je Nejc Zaplotnik začel svojo pot. V Jutru na Prvem smo se zato pogovarjali s predsednikom društva, kjer imajo tudi Odsek Nejca Zaplotnika, Primožem Černilcem. Pred mikrofon smo za nekaj vtisov in utrinkov povabili tudi Nejčevo ženo, Mojco Zaplotnik Jamnik. Pripravila: Mojca Delač.
Turizem se vrača v predepidemične tirnice in Italija je takoj za Španijo najbolj priljubljena destinacija evropskega turizma. V prazničnem času sta še zlasti priljubljena Rim in Vatikan. Na rimskih ulicah srečamo veliko mladih na srednješolskih ekskurzijah, največ iz Španije, srečali pa smo tudi gimnazijce z dveh ljubljanskih gimnazij. Prebujajo pa se tudi domači, italijanski, turisti.
Neveljaven email naslov