Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.
Za 66 tisoč študentov se začenja novo študijsko leto
Študenti pri nas lahko študirajo na treh javnih univerzah, ljubljanski, mariborski in primorski, ter na treh ne javnih: novogoriški, Novi univerzi, ki ima prav tako sedež v Novi Gorici, nekaj zasebnih visokošolskih zavodov pa je lani ustanovilo Univerzo v Novem mestu, na obali deluje še mednarodna Evro-sredozemska univerza; deluje pa tudi 42 samostojnih visokošolskih zavodov, od tega ima trinajst zasebnikov koncesijo, kar pomeni, da država njihovim študentom plačuje študij. V Sloveniji ima akreditacijo 925 visokošolskih študijskih programov, kar pomeni, da so njihove diplomske listine javno veljavne. Zaradi dopolnjevanja druge bolonjske stopnje so fakultete še pred desetimi leti množično vlagale prošnje za akreditacijo študijskih programov na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, nova pravila na področju akreditacij študijskih programov, vse manjše generacije maturantov in gospodarska kriza pa so zamejili odpiranje novih visokošolskih zavodov po državi. Direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar:
Tudi ustanavljanje novih visokošolskih zavodov se je zelo stabiliziralo. V zadnjih štirih oziroma petih letih ni bil ustanovljen nov zavod. Mogoče je zdaj eden v postopku. Značilnost tega prostora je, da je dosegel zrelo stopnjo.
Naloga agencije je skrb za kakovost študija, čemur pa so v prvi vrsti zavezane same fakultete. Agencija je lani objavila analizo kakovosti študija na več kot polovici visokošolskih zavodov. Če jo povzamemo na grobo: podoben delež zasebnih in javnih visokošolskih zavodov je s stališča kakovosti študija problematičnih, povedano drugače, ne moremo na splošno podati ocene, da so vse javne fakultete odlične, pojasnjuje Franci Demšar:
Nekaj odstotkov javnih in zasebnih visokošolskih zavodov ima težave na področju doseganja minimalnih standardov kakovosti študija, za približno polovico analiziranih fakultet pa agencija ugotavlja, da imajo še kar nekaj prostora za izboljšanje kakovosti, preostali delež visokošolskih zavodov pa dosega lepe rezultate.
Agencija, ministrstvo za izobraževanje in zavod za zaposlovanje pripravljajo študijo o zaposljivosti diplomantov po posameznih fakultetah, ki bo dodatna pomoč posameznikom pri izbiri študija in ministrstvu pri podeljevanju morebitnih koncesij zasebnikom.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.
Za 66 tisoč študentov se začenja novo študijsko leto
Študenti pri nas lahko študirajo na treh javnih univerzah, ljubljanski, mariborski in primorski, ter na treh ne javnih: novogoriški, Novi univerzi, ki ima prav tako sedež v Novi Gorici, nekaj zasebnih visokošolskih zavodov pa je lani ustanovilo Univerzo v Novem mestu, na obali deluje še mednarodna Evro-sredozemska univerza; deluje pa tudi 42 samostojnih visokošolskih zavodov, od tega ima trinajst zasebnikov koncesijo, kar pomeni, da država njihovim študentom plačuje študij. V Sloveniji ima akreditacijo 925 visokošolskih študijskih programov, kar pomeni, da so njihove diplomske listine javno veljavne. Zaradi dopolnjevanja druge bolonjske stopnje so fakultete še pred desetimi leti množično vlagale prošnje za akreditacijo študijskih programov na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, nova pravila na področju akreditacij študijskih programov, vse manjše generacije maturantov in gospodarska kriza pa so zamejili odpiranje novih visokošolskih zavodov po državi. Direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar:
Tudi ustanavljanje novih visokošolskih zavodov se je zelo stabiliziralo. V zadnjih štirih oziroma petih letih ni bil ustanovljen nov zavod. Mogoče je zdaj eden v postopku. Značilnost tega prostora je, da je dosegel zrelo stopnjo.
Naloga agencije je skrb za kakovost študija, čemur pa so v prvi vrsti zavezane same fakultete. Agencija je lani objavila analizo kakovosti študija na več kot polovici visokošolskih zavodov. Če jo povzamemo na grobo: podoben delež zasebnih in javnih visokošolskih zavodov je s stališča kakovosti študija problematičnih, povedano drugače, ne moremo na splošno podati ocene, da so vse javne fakultete odlične, pojasnjuje Franci Demšar:
Nekaj odstotkov javnih in zasebnih visokošolskih zavodov ima težave na področju doseganja minimalnih standardov kakovosti študija, za približno polovico analiziranih fakultet pa agencija ugotavlja, da imajo še kar nekaj prostora za izboljšanje kakovosti, preostali delež visokošolskih zavodov pa dosega lepe rezultate.
Agencija, ministrstvo za izobraževanje in zavod za zaposlovanje pripravljajo študijo o zaposljivosti diplomantov po posameznih fakultetah, ki bo dodatna pomoč posameznikom pri izbiri študija in ministrstvu pri podeljevanju morebitnih koncesij zasebnikom.
Poljska je preplavljena z begunci, ki zaradi vojne bežijo iz Ukrajine. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v zadnjih 24tih urah iz Ukrajine zbežalo več kot 140.000 ljudi. Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je državo tako zapustilo že več kot 2 milijona 150 tisoč ljudi.
Letošnja nagrada za največji jamarski dosežek v letu 2021 gre v roke Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskovanje Skalarjevega brezna na Kaninskem pogorju, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Raziskovanje je bilo medklubsko in Skalarjevo brezno, kjer so se prva odkritja pričela že davnega leta 1985, potem pa je bilo malce pozabljeno, je še eno tistih, ki presega magično globino 1000 metrov: zdaj so jamarji dosegli globino 1167 metrov in zavidljivo dolžino 6494 metrov. In kar je za jamarja najlepše - ni še konec. Alenka Terlep se je pogovarjala z Juretom Tičarjem, jamarjem JK Novo mesto in doktorjem geografije z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Tudi v italijanski javnosti glede dogajanja v Ukrajini vlada vsesplošna zaskrbljenost. Vlada je razglasila novo izredno stanje, ki je omejeno na ukrepe, povezane na odpravljanje posledic ukrajinskega konflikta, in ki naj bi trajalo do konca tega leta. Državljani se seveda bojijo zlasti novih podražitev cen energentov, sicer pa je ob vojnih situacijah v Evropi in Sredozemlju prva italijanska reakcija vedno sočutna in dobrodelna – in tako je tudi tokrat. Več v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem.
Iz ukrajinskih mest Sumi in Irpin poročajo o evakuaciji civilistov. Iz Ukrajine je pred spopadi zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Med smrtnimi žrtvami ukrajinsko-ruskih spopadov naj bi bila tudi dva ruska generala. Svet pa že gleda proti četrtku, ko naj bi se v letovišču Antalyja na jugu Turčije srečala ruski in ukrajinski zunanji minister.
Rusko-ukrajinska vojna je vse bolj tudi informacijska, ki se odraža tudi na družbenih omrežjih. Komu verjeti o dogajanju na frontnih črtah in v Rusiji, kdo zmaguje v medijski vojni, ali je cenzura tudi blokada Kremlju naklonjenih medijev Russia Today in Sputnik v Evropski uniji? O tem smo se pogovarjali s profesorjem za medijske politike in regulacijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Markom Milosavljevićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih dneh poslušamo številne novice o beguncih, ki prihajajo iz Ukrajine. Na Slovenski filantropiji so pred dnevi pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem, ki bi morebitno prispeli v Slovenijo. Predstavnik Slovenske filantropije Franci Zlatar poudarja, da je odziv javnosti dober in da se je do danes za pomoč prijavilo čez 600 prostovoljcev. Več Marko Rozman.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Neveljaven email naslov