Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vzpostavila se je zdrava konkurenca med javnimi in zasebnimi visokošolskimi zavodi

01.10.2018

Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.

Za 66 tisoč študentov se začenja novo študijsko leto

Študenti pri nas lahko študirajo na treh javnih univerzah, ljubljanski, mariborski in primorski, ter na treh ne javnih: novogoriški, Novi univerzi, ki ima prav tako sedež v Novi Gorici, nekaj zasebnih visokošolskih zavodov pa je lani ustanovilo Univerzo v Novem mestu, na obali deluje še mednarodna Evro-sredozemska univerza; deluje pa tudi 42 samostojnih visokošolskih zavodov, od tega ima trinajst zasebnikov koncesijo, kar pomeni, da država njihovim študentom plačuje študij. V Sloveniji ima akreditacijo 925 visokošolskih študijskih programov, kar pomeni, da so njihove diplomske listine javno veljavne. Zaradi dopolnjevanja druge bolonjske stopnje so fakultete še pred desetimi leti množično vlagale prošnje za akreditacijo študijskih programov na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, nova pravila na področju akreditacij študijskih programov, vse manjše generacije maturantov in gospodarska kriza pa so zamejili odpiranje novih visokošolskih zavodov po državi. Direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar:

Tudi ustanavljanje novih visokošolskih zavodov se je zelo stabiliziralo. V zadnjih štirih oziroma petih letih ni bil ustanovljen nov zavod. Mogoče je zdaj eden v postopku. Značilnost tega prostora je, da je dosegel zrelo stopnjo.

Naloga agencije je skrb za kakovost študija, čemur pa so v prvi vrsti zavezane same fakultete. Agencija je lani objavila analizo kakovosti študija na več kot polovici visokošolskih zavodov. Če jo povzamemo na grobo: podoben delež zasebnih in javnih visokošolskih zavodov je s stališča kakovosti študija problematičnih, povedano drugače, ne moremo na splošno podati ocene, da so vse javne fakultete odlične, pojasnjuje Franci Demšar:

Nekaj odstotkov javnih in zasebnih visokošolskih zavodov ima težave na področju doseganja minimalnih standardov kakovosti študija, za približno polovico analiziranih fakultet pa agencija ugotavlja, da imajo še kar nekaj prostora za izboljšanje kakovosti, preostali delež visokošolskih zavodov pa dosega lepe rezultate.

Agencija, ministrstvo za izobraževanje in zavod za zaposlovanje pripravljajo študijo o zaposljivosti diplomantov po posameznih fakultetah, ki bo dodatna pomoč posameznikom pri izbiri študija in ministrstvu pri podeljevanju morebitnih koncesij zasebnikom.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vzpostavila se je zdrava konkurenca med javnimi in zasebnimi visokošolskimi zavodi

01.10.2018

Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.

Za 66 tisoč študentov se začenja novo študijsko leto

Študenti pri nas lahko študirajo na treh javnih univerzah, ljubljanski, mariborski in primorski, ter na treh ne javnih: novogoriški, Novi univerzi, ki ima prav tako sedež v Novi Gorici, nekaj zasebnih visokošolskih zavodov pa je lani ustanovilo Univerzo v Novem mestu, na obali deluje še mednarodna Evro-sredozemska univerza; deluje pa tudi 42 samostojnih visokošolskih zavodov, od tega ima trinajst zasebnikov koncesijo, kar pomeni, da država njihovim študentom plačuje študij. V Sloveniji ima akreditacijo 925 visokošolskih študijskih programov, kar pomeni, da so njihove diplomske listine javno veljavne. Zaradi dopolnjevanja druge bolonjske stopnje so fakultete še pred desetimi leti množično vlagale prošnje za akreditacijo študijskih programov na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, nova pravila na področju akreditacij študijskih programov, vse manjše generacije maturantov in gospodarska kriza pa so zamejili odpiranje novih visokošolskih zavodov po državi. Direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar:

Tudi ustanavljanje novih visokošolskih zavodov se je zelo stabiliziralo. V zadnjih štirih oziroma petih letih ni bil ustanovljen nov zavod. Mogoče je zdaj eden v postopku. Značilnost tega prostora je, da je dosegel zrelo stopnjo.

Naloga agencije je skrb za kakovost študija, čemur pa so v prvi vrsti zavezane same fakultete. Agencija je lani objavila analizo kakovosti študija na več kot polovici visokošolskih zavodov. Če jo povzamemo na grobo: podoben delež zasebnih in javnih visokošolskih zavodov je s stališča kakovosti študija problematičnih, povedano drugače, ne moremo na splošno podati ocene, da so vse javne fakultete odlične, pojasnjuje Franci Demšar:

Nekaj odstotkov javnih in zasebnih visokošolskih zavodov ima težave na področju doseganja minimalnih standardov kakovosti študija, za približno polovico analiziranih fakultet pa agencija ugotavlja, da imajo še kar nekaj prostora za izboljšanje kakovosti, preostali delež visokošolskih zavodov pa dosega lepe rezultate.

Agencija, ministrstvo za izobraževanje in zavod za zaposlovanje pripravljajo študijo o zaposljivosti diplomantov po posameznih fakultetah, ki bo dodatna pomoč posameznikom pri izbiri študija in ministrstvu pri podeljevanju morebitnih koncesij zasebnikom.


21.06.2024

Mladi v Sloveniji so se usmerili v desno in so pesimistični glede svoje prihodnosti

Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.


20.06.2024

Nogometna evforija zajela München in Pogačarjev trg

V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.


20.06.2024

Filippo Ungaro, Agencija OZN za begunce: "Na begu je 120 milijonov ljudi."

Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.


19.06.2024

Kaj se zgodi z zamujenimi primeri fizioterapevtskega zdravljenja?

S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.


18.06.2024

V zadnjem letu je kar 61 % voznikov po zaužitju droge sedlo za volan

Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay


17.06.2024

Klic v stiski

Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.


17.06.2024

Navijači si lahko pripišejo zasluge za remi

Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.


16.06.2024

Drama kavarna, srečališče ljubiteljev kulture, je zaprla svoja vrata

V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.


14.06.2024

Nesreče se ne zgodijo zaradi smole, ampak zato, ker se v hribe odpravijo ljudje, ki tega res niso navajeni

»Nepredvidljivo vreme je izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko«. To sta glavni sporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze na nedavni predstavitvi na območju Mozirske koče. Njuni predstavniki poudarjajo, da so planinske poti, ki so bile poškodovane ob lanski veliki ujmi, uspešno sanirali ter da število planincev, zlati tujcev, v slovenskih gorah narašča, a s tem tudi nesreče, zato opozarjajo na previdnost in odgovorno obnašanje.


13.06.2024

Da bo dopust brezskrben, poskrbite za ustrezno zdravstveno zavarovanje

V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay


13.06.2024

Pogovor s Petro Marc, avtorico filma Panika vzhoda

Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.


11.06.2024

Če ne bomo nekaj naredili, čez 10 let ne bo več vrhunskih slovenskih športnikov

Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.


11.06.2024

Na brežiški osnovni šoli pretreseni zaradi napada učenca na devetošolca

Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.


11.06.2024

Dopisnica Mojca Širok: Ne poslavljajo se samo poslanci Evropskega parlamenta, odhaja tudi francoski predsednik Macron

Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?


10.06.2024

Naveza osrednjih proevropskih sil se je obdržala

Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.


07.06.2024

Ste bili žrtev žeparjev?

V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.


10.06.2024

SDS zmago slavil s harmoniko, Svoboda dva mandata s šampanjcem

Na tokratnih volitvah v evropski parlament je slavila opozicija. SDS bo imel v novem sklicu evropskega parlamenta 4 poslance, NSI pa enega. Vladajoča Svoboda je, kot očitno, zvabila na volišča večje število volivcev – volilo jih je dobrih 12 % več kot pred petimi leti – in slavila pri izidu referendumskih vprašanj. Večinsko so namreč volivci obkrožili štirikrat ZA, a jih Svoboda z ostalo vsebino ni prepričala, saj so ji podelili zgolj dva mandata. Vesna je mirno sprejela svoj pričakovan en mandat, še najbolj burno pa je bilo proti koncu štetja glasov v štabu Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kjer so do zadnjega trepetali, ali bodo prišli med deveterico, ki bo odletela v Bruselj. Zvočno sliko večera sta pripravila Jure Čepin in Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay


10.06.2024

Analiza volilnega in referendumskega odločanja - 2.del

V zadnjem delu volilnega in referendumskega večera smo na Prvem podrobneje analizirali izjemno tesno tekmo za bruseljske stolčke. Povzeli smo tudi odzive iz volilnih štabov, v studiu je bil gost Mateja Hrastarja Jure Požgan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.


09.06.2024

Analiza volilnega in referendumskega odločanja - 1.del

V prvem delu volilnega in referendumskega večera je Tomaž Celestina gostil poznavalca mednarodnih odnosov Matjaža Nahtigala in politologa Marka Hočevarja. Pregledali so prve projekcije sestave Evropskega parlamenta ter komentirali nakazane rezultate referendumskega odločanja.


09.06.2024

Jurij Toplak: Imena na glasovnicah so dobra praksa evropskih volitev

Zakaj Slovenija nima določenega praga za vstop v Evropski parlament? V čem je razlika med absolutnim in relativnim preferenčnim glasom in zakaj bo imela Slovenija po teh volitvah enega poslanca več? Odgovore na ta in druga aktualna vprašanja, povezana z evropskimi volitvami, nam pomaga poiskati ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.


Stran 10 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov