Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje
Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?
“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”
Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.
“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”
Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.
“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”
In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje
Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?
“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”
Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.
“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”
Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.
“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”
In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes v Strasbourgu evropske poslance pozval, naj podprejo Ursulo von der Leyden kot kandidatko za predsednico Evropske komisije. Zaradi načina njenega imenovanja ji namreč številni poslanci nasprotujejo. Tusk je poudaril, da je bila odločitev evropskih voditeljev demokratična. A evropski volivci se, kot v komentarju pravi novinarka Špela Novak, upravičeno počutijo prevarane.
Spletne platforme, kot sta Airbnb in Booking, nam ponujajo ogromno izbiro prenočišč za naš dopust, s tolikšno ponudbo pa se povečajo tudi možnosti za nevšečnosti. Kaj lahko storimo, če nam ponudnik povzroči sive lase? So nam spletne platforme dolžne pomagati? Različne zgodbe ljudi, ki so se znašli v neprijetnem položaju in ki jih je zbrala Tina Lamovšek, vam bodo morda v pomoč, da boste pri iskanju in rezervacijah še bolj previdni kot sicer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ključni problem je, da se mladi prepogosto ne zavedajo svojih pravic in to delodajalci spretno izkoriščajo.
Vladna rešitev financiranja javno veljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev – v celoti obvezni pouk in niti evra več za razširjeni program – ki ji je pristojni parlamentarni odbor sinoči s tesno večino prižgal zeleno luč za dokončno odločanje na julijski plenarni seji, ostaja na majavih nogah. Odločno in soglasno jo podpirajo le še Socialni demokrati, preostali koalicijski partnerji (zlasti v SMC) pa napovedujejo, da se bodo pri nadaljnjem glasovanju v državnem zboru vzdržali. Komentar novinarke Nataše Lang.
Od aprila naprej socialni partnerji na pogajanjih poskušajo uskladiti nabor pokojninskih sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo. Uradnih komentarjev ni mogoče dobiti, neuradne informacije o poteku pogajanj je priskrbela novinarka Urška Valjavec.
2. julij je pomembno zapisan v zgodovino oddajnikov RTV Slovenija. Na današnji dan pred 28 leti je, da se informacija o vojaškem napadu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ne bi širila po Evropi in svetu, ta z dvema letaloma mig ob 11.35 napadla z letali in za nekaj časa onesposobila domžalski oddajnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z današnjim dnem se začenja drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa in Policija. Cilj dvotedenske akcije je opozoriti motoriste, naj v vročih poletnih dneh ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in izkušenj ter naj ne podcenjujejo voznih razmer, vsi ostali udeleženci v prometu pa naj vozijo strpno in preudarno. Prometna varnost motoristov se je v primerjavi z lanskim letom precej poslabšala, posebno nevarnost predstavljajo starejši vozniki motornih koles in tuji motoristi; policisti bodo zato v času trajanja akcije izvajali poostrene nadzore nad motoristi in preverjali ravnanja ostalih prometnih udeležencev v odnosu do motoristov. Podrobneje v prispevku Jureta Čepina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mineva sto let, odkar je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ob današnji 100. obletnici se je o mirovni pogodbi Marko Rozman pogovarjal z zgodovinarjem Božom Repetom.
S portalom MIPI želi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve spodbujati kritičnost ter premišljeno uporabo medijskih vsebin in informacijskih tehnologij. Ključna veščina sodobnega človeka bi namreč moralo biti spretno krmarjenje med vsemi informacijami, ki jim je dnevno izpostavljen. Pogovor s Tino Čuček Šmid z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je pripravila Urška Henigman.
S portalom MIPI želi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve spodbujati kritičnost ter premišljeno uporabo medijskih vsebin in informacijskih tehnologij. Ključna veščina sodobnega človeka bi namreč moralo biti spretno krmarjenje med vsemi informacijami, ki jim je dnevno izpostavljen. Pogovor s Tino Čuček Šmid z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je pripravila Urška Henigman.
O razstavi liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval Jože Plečenik, Andrej Hrausky, arhitekt in eden izmed najboljših poznavalcev tega našega največjega arhitekta.
Pri predsedniku države Borutu Pahorju je danes potekal posvet o naši podnebni prihodnosti, na katerem so sodelovali okoljski strokovnjaki, predstavniki vlade in parlamentarnih strank. Namen posveta je pregledati dosedanji proces oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki jo mora Slovenija sprejeti do konca tega leta. In medtem, ko se politiki usklajujejo o tem, kako resno in kdaj bi se lotili preprečevanja nadaljnje škode, ki jo na vseh koncih planeta že prinašajo podnebne spremembe, nas dogodki na terenu prehitevajo po levi in po desni. Segrevanje se namreč odvija hitreje, kot so napovedovali podnebni modeli in 70 let prej, kot so napovedovali, se je začel tajati permafrost. V teh tisočletja zmrznjenih tleh v prostranstvih Kanade in Sibirije pa so shranjene ogromne količine metana, ki ima mnogo močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid.
Današnji dan je prav poseben za šolarje – za več kot 183. tisoč učenk in učencev osnovnih šol in 73. tisoč dijakinj in dijakov srednjih šol je namreč danes zadnji šolski dan v tem šolskem letu. Nekateri so pouk končali že prej: devetošolci 14. junija, srednješolci zadnjih letnikov pa konec maja. V šolo se bodo šolarji vrnili 2. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Vzdušje na končni proslavi in v šolskih klopeh na današnji zadnji dan pouka je na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca preverila Tadeja Bizilj.
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov