Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kviz - kava

02.10.2018


Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje

Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?

“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”

Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.

“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”

Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.

“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”

In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kviz - kava

02.10.2018


Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje

Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?

“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”

Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.

“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”

Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.

“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”

In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.


22.04.2019

Gradovi na Slovenskem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Razstava - Adi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Pogovor z dopisnikom - Igor Jurič

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.04.2019

Filozofski obračun pri O.K. Corralu

Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


19.04.2019

Koroška: s kanglicami po mleko

Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!


18.04.2019

Pacienti se predvsem bojijo trpljenja, ki so ga predhodno izkusili ob umirajočem svojcu

Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.


17.04.2019

Dokup pokojninske dobe

»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.


17.04.2019

Ažmanov računski center

V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.


16.04.2019

Slovenija zgled drugim državam glede uresničevanja sodb ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.


16.04.2019

Robert Peskar o požaru Notre-Dame

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.04.2019

Kviz - kri

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.04.2019

Stanovanjska problematika mladih

Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.


15.04.2019

Ko se za gladovno stavko odloči oblast

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.04.2019

Narcise prevzetne, tulipani strastni, vijolice za izvoz, vrtnica pa še vedno kraljica

Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.


12.04.2019

SACkathon - zmagovalca Enis Zornić in Klemen Požin

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2019

Projekt Zunaj

Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.


12.04.2019

pogovor s športniki

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2019

Miha

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2019

hudo promocija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2019

Vsaka poslana e pošta onesnažuje okolje

Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.


Stran 154 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov