Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kviz - kava

02.10.2018


Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje

Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?

“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”

Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.

“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”

Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.

“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”

In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kviz - kava

02.10.2018


Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje

Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?

“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”

Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.

“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”

Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.

“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”

In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.


21.01.2019

Tigrica Maša in koza Pravljica delata družbo Putinu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.01.2019

Pranje in likanje nekoč

V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.


18.01.2019

Pogovor z novim ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem

Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.


18.01.2019

Tokratgremvolit – pomenljiv slogan letošnje vseevropske volilne kampanje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.01.2019

Ilinka Todorovski

Jutri bosta minili dve leti, odkar je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija postala Ilinka Todorovski. Kakšno je bilo to obdobje in ali lahko varuhinja že potegne črto pod volilno leto 2018? Po njenih besedah je lani prejela nekoliko več pobud kot leto prej, vsebinsko pa so približno enake: največ jih leti na sledenje načelom uravnoteženosti in ravnovesja v oddajah, izborom glasbe in govorni kulturi. Katere teme, pripombe, vprašanja poslušalcev pa so v ospredju, če pogledamo radijski del RTV vsebin?


17.01.2019

Kazen za prometni prekršek, ki ga ni bilo

Poslušalka je prejela kazen za prekršek v Avstriji, čeprav tam sploh ni bila, na kazni je bila ob točnih rojstnih podatkih navedena napačna registrska številka vozila.


17.01.2019

Komentar dr. Andreja Stoparja ob obisku Putina v Beogradu

Vučić želi pokazati, kako močno podporo ima v eni od svetovnih velesil, po drugi strani pa želi Moskva dokazati sebi in svetu, da ima na obrobju EU še vedno prijatelje.


22.01.2019

Pogovor z Jeffom Hoffmanom

V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.


16.01.2019

Brexit je za znanost na obeh straneh Rokavskega preliva slaba novica

Sinočnji poraz britanske premierke Mayeve, ko je celo 118 njenih poslancev glasovalo proti dogovoru z Evropsko unijo o Brexitu, danes odmeva po Evropi. Še zlasti na Škotskem, kjer so se že hoteli odcepiti od Združenega Kraljestva, ker bi radi ostali v Evropski uniji. Matjaž Vidmar, doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij v Edinburgu ter Član Kraljeve astronomske družbe je razložil, da na Škotskem nestrpno spremljajo novice o Brexitu.


15.01.2019

V koprskem zaporu vsaj za tretjino premalo pravosodnih policistov

V koprskem zaporu je skoraj 35 odstotni manko pravosodnih policistov, je po obisku v njem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ministra za finance in javno upravo bo zato še to popoldne poskušala prepričati za spremembo t.i kvot za nove zaposlitve. Nova v.d. direktorice koprskega zapora bo s prihodnjim torkom postala Janja Pahor Mohorič, dogajanje povzema Tjaša Škamperle.


15.01.2019

Kviz - Kekec

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.01.2019

Rasistične izjave Jamesa Watsona

Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.


14.01.2019

Pogovor z Boštjanom Anžinom o izpolnitvi Prespanskega dogovora

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

Ginekologi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

Jata pinož

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

100 ur astronomije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.01.2019

Beseda leta 2018

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.01.2019

Celje in njegove okoljske težave

V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.


09.01.2019

Država se je zadolžila za 1,5 milijarde

Pogoji zadolžitve ugodni, cena 1,2 odstotka, februarja je treba vrniti 2,3 milijarde glavnic, ki so bile obrestovane z več kot 4 odstotki. Finančni minister Andrej Bertoncelj je s pogoji zadolžitve zadovoljen. »Bili smo pogumni, bili smo prvi in bili smo uspešni,” odgovori na vprašanje, ali je kakšno sporočilo v tem, da smo kot prva od evrskih držav odprli trg državnih obveznic. Gre pa za refinanciranje, poudari finančni minister, na koncu leta bo država manj zadolžena kot na začetku, saj bo za odplačilo porabila tudi kupnino od NLB-ja in proračunski presežek.


08.01.2019

Mikroplastika v hrani: Kar vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku

V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.


Stran 162 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov