Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kviz - kava

02.10.2018


Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje

Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?

“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”

Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.

“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”

Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.

“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”

In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kviz - kava

02.10.2018


Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje

Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?

“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”

Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.

“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”

Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.

“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”

In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.


28.06.2018

Bo Ptuj podpisal sporazum o navezi hitre ceste na obstoječo mimo Spuhlje?

V Markovcih so sinoči podpisali sporazum o navezavi bodoče hitre ceste Ormož – Markovci na obstoječo cesto Markovci - Ptuj. Oziroma so ga podpisali le delno, saj na Ptuju vztrajajo, da bodo sporazum podprli, ko bodo na mizo dobili celotno študijo o prometni in ekonomski upravičenosti različnih možnosti izpeljave ceste mimo Ptuja. Tako podpisa sinoči niso prispevali in dokler tega ne storijo se tudi gradnja cesta od Ormoža do Markovcev ne bo nadaljevala.


27.06.2018

Električni avti

Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.


27.06.2018

Izključitev Brgleza maje SMC

V ozadju bliskovite izključitve Milana Brgleza so programske razlike med nekdanjim podpredsednikom SMC in predsednikom Mirom Cerarjem. Predvsem pa gre za hudo zamero, saj je Cerar očitno sklepal, da ga je Brglez z domnevno kandidaturo za predsednika parlamenta izdal in osramotil stranko. Brglezu bodo skoraj zagotovo sledili še kakšni člani stranke, tako imenovano »levo krilo« SMC. A kaj to pomeni za vladno koalicijo? »Zagotovo pretresi v SMC pomenijo, da bo Marjan Šarec še težje sestavil levo sredinsko koalicijo,« pravi urednica in komentatorka Tanja Starič. Čeprav si bo predsednik države Borut Pahor prizadeval, da bi postopke, ki vodijo do imenovanja vlade čim bolj skrajšal, lahko pričakujemo še zelo burne tedne in nove zaplete. Kljub temu je najbolj verjetno, da bomo vlado v zadnjem, tretjem krogu parlamentarnega odločanja vendarle dobili.


27.06.2018

Neustrezna ureditev oblikovanja vlade

Slovenija ima preveč zapleteno in po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča neustrezno ureditev oblikovanja vlade. Postopki so zamudni in dajejo preveliko težo Državnemu zboru, ki mora potrditi najprej predsednika vlade, nato pa še ministre. S profesorjem Kaučičem se je pogovarjala Maja Derčar.


27.06.2018

ECOBREED - raziskave in žlahtnenje ekološkega semena

Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.


26.06.2018

Oskrba na daljavo

Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.


26.06.2018

Projekt Vsi na plac v Radečah

Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić


25.06.2018

Glamping niso samo dobro opremljeni šotori in lesene hiške

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.06.2018

Ob dnevu državnosti

Matjaž Gruden, Andreja Gomboc, Marko Kravos, Karel Smolle in Božo Repe.


25.06.2018

Turisti na Hrvaško, Hrvati v Rusijo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


23.06.2018

Japonci pod drobnogledom

Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.


22.06.2018

Grška kriza, ki je ni več

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.06.2018

Uničenje interneta lahko ustavi glas ljudstva

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.06.2018

Delavci v trgovinski dejavnosti so nezadovoljni

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.


20.06.2018

Varno delo na soncu

Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline


19.06.2018

Krasoslovna šola

Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.


18.06.2018

Odziv Boštjana Udoviča in Vasilke Sancin o odločitvi Evropske komisije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.06.2018

Nazaj v življenje

Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.


18.06.2018

Mehiški val odpihnil Nemčijo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.06.2018

Brežice gostijo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu

V Brežicah bo jutri ves dan potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu mednarodne bodybuilding in fitnes zveze IBFF. Na tekmovanju pričakujejo več kot 200 tekmovalcev z vsega sveta, ki se bodo pomerili v 22 kategorijah. Glavni organizator, lanski svetovni, evropski in državni prvak v fitnesu v svoji kategoriji je domačin Mitja Petan, tekmovanje je predstavil naši novinarki Suzani Vahtarić.


Stran 180 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov