Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje
Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?
“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”
Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.
“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”
Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.
“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”
In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav kava ne prehranjuje, pa ustvarja neko ugodje
Države širšega Afriškega roga veljajo za domovino kave (Eritreja, Etiopija, Ruanda, Uganda, Kenija, Kamerun, itd.) in tam zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. Islamski mistiki so jo poimenovali enako kot vino – kahve. Poleg vode (in morda čaja) je kava verjetno najpomembnejša pijača, ki ima 1. oktobra tudi mednarodni dan. O kavi smo slišali že marsikaj, z njo se ukvarja tudi znanost, ki ji pripisuje celo vrsto pozitivnih učinkov na telo oziroma zdravje. Tine Čokl je pražar, ljubitelj in kot pravi sam – iskalec skoraj popolne kave. Zakaj skoraj popolne kave oziroma kakšna sploh je popolna kava?
“Recimo, da je tisto, kar uspemo dati v skodelico skoraj popolno, ker še nekaj manjka. Manjka dejavnik, ki se nanaša na uživanje kave. Nekaj je vsebina, nekaj pa naš pristop do te vsebine.”
Pretiravanje z vsebino običajno ni dobro – smrtna kavna doza je bojda 100 skodelic. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50. A da lahko štejemo skodelice, je treba definirati tudi temelje – torej način priprave in pitja kave, brez dodatkov. Razlika je ali gre za espresso ali turško kavo.
“Pri turški kavi se nam v skodelico “vsilijo” tudi delci, kavna usedlina, ki ves čas pitja krepi kemijsko sestavo napitka.”
Podobno je s podaljšano kavo, ki je po učinku dejansko močnejša od kratke. Moč okusa pa je manjša. Okus kave pa povsem izostane pri dodajanju mleka ali smetane v kavo – nastane kavni napitek. V grobem sicer ločimo tri vrste kave: približno 70 odstotkov proizvodnje se nanaša na vrsto arabica, 25 odstotkov na robusto, ostalih 5 odstotkov pa na t.i. eksperimentalne kave ali kave, ki so izključno lokalnega značaja. Največja pridelovalka kave je in ostaja Brazilija, na drugem mestu je po najnovejših podatkih Vietnam, sledi Kolumbija. Kava je fenomen in v zgodovini je bila tudi večkrat prepovedana.
“Leta 1675 je angleški kralj Charles II prepovedal uživanje kave in prisotnost kave na trgu. Prepoved je po 11-ih dneh preklical.”
In kaj je zmotilo angleškega kralja? Popivanje v barih je zamenjalo pitje kave in trezen pogovor ter razvijanje kritične miselnosti med ljudmi. Ob kavi. Kava, čeprav ne prehranjuje ljudi, ustvarja neko ugodje. Kot tržni proizvod je zanimiva tudi za slovenska podjetja, sicer pa so Finci največji porabniki kave (dobrih 12kg/prebivalca). Brezkofeinsko kavo bo na Finskem težko najti. Mimogrede, kofein, ki je s kemijskim procesom pri brezkofeinski kavi odvzet (čeprav ne v celoti) velikodušno kupujejo različna podjetja – od Coca Cole do farmacije.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Neveljaven email naslov