Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Laserska pinceta in kratki visokoenergijski laserskih sunki so omogočili razmah novih optičnih tehnologij
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj laserske pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z njo so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi pri izredno hitrih procesih.
“V 70. letih 20. stoletja je prof. Ashkin izvajal poizkuse s prvimi laserji. Ugotovil je, kako je mogoče z lasersko svetlobo prijeti mikroskopsko majhne predmete in jih premikati,” izpostavlja pomen znanstvenega prispevka Arthura Ashkina vodja oddseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Igor Muševič.
Primer, kako deluje laserska pinceta, če z njo denimo želite prijeti živo celico.
“Skozi mikroskop posvetite s svetlobo na to celico in celica se dobesedno ujame v svetlobni snop. Svetloba torej deluje kot pinceta in z mehansko silo prime objekt. Tega lahko nato premikamo, prenašamo, preučujemo in včasih celo preoblikujemo.”
Danes se laserska pinceta široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini.
Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih. Odkrila sta način, kako ustvariti zelo kratke visokoenergijske laserske sunke, ki kljub visoki energiji ne povzročijo škode.
“Da dobimo močne laserske sunke, jim moramo ojačati. Toda svetloba je hitro premočna in poškoduje snov. Letošnja nagrajenca sta odkrila način, kako laserski sunek spektralno razširi, frekvenca se med samim sunkom spreminja. Takšen sunek je mnogo lažje ojačati, predvsem pa ne povzroča poškodb v laserskem mediju,” je pojsnil vodja odseka za fiziko kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović.
S tem se je odprl razvoj močnih laserjev, ki jih danes uporabljamo v najrazličnejših natačnih instrumentih. Z njimi denimo se danes izvajajo operacije oči.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Laserska pinceta in kratki visokoenergijski laserskih sunki so omogočili razmah novih optičnih tehnologij
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj laserske pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z njo so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi pri izredno hitrih procesih.
“V 70. letih 20. stoletja je prof. Ashkin izvajal poizkuse s prvimi laserji. Ugotovil je, kako je mogoče z lasersko svetlobo prijeti mikroskopsko majhne predmete in jih premikati,” izpostavlja pomen znanstvenega prispevka Arthura Ashkina vodja oddseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Igor Muševič.
Primer, kako deluje laserska pinceta, če z njo denimo želite prijeti živo celico.
“Skozi mikroskop posvetite s svetlobo na to celico in celica se dobesedno ujame v svetlobni snop. Svetloba torej deluje kot pinceta in z mehansko silo prime objekt. Tega lahko nato premikamo, prenašamo, preučujemo in včasih celo preoblikujemo.”
Danes se laserska pinceta široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini.
Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih. Odkrila sta način, kako ustvariti zelo kratke visokoenergijske laserske sunke, ki kljub visoki energiji ne povzročijo škode.
“Da dobimo močne laserske sunke, jim moramo ojačati. Toda svetloba je hitro premočna in poškoduje snov. Letošnja nagrajenca sta odkrila način, kako laserski sunek spektralno razširi, frekvenca se med samim sunkom spreminja. Takšen sunek je mnogo lažje ojačati, predvsem pa ne povzroča poškodb v laserskem mediju,” je pojsnil vodja odseka za fiziko kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović.
S tem se je odprl razvoj močnih laserjev, ki jih danes uporabljamo v najrazličnejših natačnih instrumentih. Z njimi denimo se danes izvajajo operacije oči.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko smo ljudje v stisku s časom ali prostorom, znamo biti precej iznajdljivi. To velja tudi za rabo jezika. Da bi bili pri njej bolj ekonomični, smo iznašli okrajšave. Tako, če želimo napisati »in tako dalje«, napišemo le kratko »itd-pika«. Če se nam mudi pri zapisu imena, napišemo le začetnico imena in priimka. Delamo pa pri vsem skupaj tudi precej napak. Na nekaj najpogostejših opozarjamo v nadaljevanju s pomočjo doc. dr. Tine Lengar Verovnik, predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V prazničnih dneh si bomo vzeli nekaj časa in prostora tudi za hvaležnost. Ko smo pred kratkim obiskali Mladinski dom Malči Beličeve, smo po pogovoru s strokovnimi delavci in ravnateljem dobili še prošnjo, da bi se radi zahvalili. Naslovniki zahvale ravnatelja Franceta Roglja so donatorji, ki s svojimi donacijami omogočajo več kot 70 otrokom, ki so našli zatočišče v domu, marsikaj dobrega. Marsikaj, kar sicer ne bi bilo mogoče in marsikaj, česar si ne morejo privoščiti niti otroci v prenekateri običajni družini. S Francetom Rogljem se je pogovarjala Cirila Štuber.
Novo leto je prineslo veljavnost spremembe zakona o davku na dodano vrednost, s katerim bodo tisk in knjige, tudi elektronske, obdavčene ne več po zdajšnjih stopnjah davka na dodano vrednost, pač pa novi, znižani, 5-odstotni stopnji. S tem Slovenija sledi nekaterim drugim evropskim državam, ki so podprle založništvo, knjigo oziroma kar samo bralno kulturo – in to v času poplave lažnih novic in rahlega poslabšanja bralne pismenosti pri mladih, ki raje gledajo v ekran kot berejo tisk. Nižji DDV bo v prvi vrsti malenkostno pomagal založništvu in časopisnemu novinarstvu, vsaj v tem letu ni pričakovati, da bi nižje cene tiska občutili tudi bralci. Podrobneje pa Maja Derčar.
Zadnja novela Zakona o kazenskem postopku v slovenski pravni red uvaja določbe evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj in organom pregona nalaga izdelavo ocene individualne ogroženosti žrtev in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so zaradi tega ustanovili posebno Službo za podporo oškodovancem. Po slabih dveh mesecih delovanja se je to izkazalo za dobro odločitev. Nanjo se večinoma obračajo oškodovanci iz premoženjskih kaznivih dejanj in spolnih deliktov. Z vodjo službe Lidijo K. Hočevar in Anjo Slak, ki je sodelovala pri njeni ustanovitvi, se je pogovarjala Jolanda Lebar. V pogovoru sta najprej razložili, komu je ta služba sploh namenjena.
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Brez pretirane vznesenosti lahko rečemo, da je za nami izjemno odbojkarsko leto.
V končnici letošnjega leta in v naslednjih nekaj dneh, še enkrat obujamo spomine na svojevrstno obletnico iz sveta popularne glasbe. Skupaj z nekaj našimi glasbenimi ustvarjalci se vračamo v leto 1969 in se v pogovorih z njimi na kratko selimo v čas dogajanja festivala Woodstock, saj je prav ta koncertni dogodek pred natanko petdesetimi leti, pomembno vplival na popularno glasbo in njeno vlogo v širšem družbeno kulturnem okolju. Potekal je pod geslom - Tri dni miru in glasbe – saj so nastopajoči in obiskovalci tega zgodovinskega festivala, z njim izražali nezadovoljstvo in so se takrat kategorično opredeljevali proti vojaškemu posegu ZDA v Vietnamu. Festival se je tako razvil v veliki spontani shod s približno pol milijona ljudi, ozaljšan z živo glasbo in retoriko miru, ki je v današnjem času kronično primanjkuje. Z časovnim odmikom je festival Woodstock odmeval tudi v Evropi in nekdanji Jugoslaviji. Med sodobniki festivala je tudi naš sogovornik, obalni kantavtor Drago Mislej Mef.
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v začetku meseca obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Cilj 76 članov, ki so se na ustanovni skupščini zbrali 8. decembra 1979, je bilo sistematično, mednarodno primerljivo zbiranje in interpretiranje podatkov o pticah na območju naše države ter raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti. Danes je članstvo bistveno večje, osnovni cilji pa ostajajo enaki. »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij,« je zapisano na spletni strani društva. O aktualnih pa tudi največjih preteklih izzivih bodo spregovorili predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič, varstvena ornitologinja in vodja varstvenih projektov Katarina Denac ter varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja Tilen Basle. Pogovor je pripravila Andreja Gradišar.
Ob današnjem prazniku bomo zakorakali tudi v Božično Prlekijo. Projekt, ki združuje več prireditev, se z leti bogati, kot primer dobre prakse pa se je izkazala tudi povezanost in enotna promocija. Sinoči so pri Ivanovem izviru na Razkrižju uprizorili predstavo Božična noč, v kateri je sodelovalo 120 ljudi, člani tamkajšnjega Turistično narodopisnega društva pa so pripravljajo že 22 let. V začetku meseca so v Rokodelskem centru v Veržeju odprli 12.razstavo slovenskih jaslic ter 3.razstavo medenih hišk v bližnjem čebelarskem muzeju Tigeli, Banovci pa so se letos že 20-tič spremenili v Božično vas. Po njej se je sprehodila Lidija Kosi.
Papež Frančišek dvakrat letno - ob božiču in veliki noči - na mesto Rim in svet naslovi posebno poslanico, imenovano Urbi et orbi. Bergoglio se v njej že tradicionalno posveča zlasti reševanju perečih problemov sveta, pri čemer zagovarja miroljubnosti in solidarnosti. Dopisnik Janko Petrovec je v pogovoru z Markom Rozmanom na kratko povzel letošnje poudarke poslanice. Papež Frančišek velja za papeža reform. V kolikšni meri je ta oznaka upravičena in ali bodo njegove reforme trajne? V pogovoru smo se ozrli tudi na papeževo leto in izpostavili tudi pomembnejše dogodke.
Sladki šarkelj, ki ga najpogosteje obogatijo s kandiranim sadjem, so v Milanu poznali že v 15. stoletju. Pred sto petdesetimi leti pa je bil že tako priljubljen, da so ga Milančani pošiljali kot darilo na dunajski dvor. Kako nastane in zakaj njegova priprava zahteva kar 24 ur? Janko Petrovec se je dal podučiti v eni najboljših pekarn Večnega mesta.
Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Trgovci, ki si od letošnjih decembrskih nakupov obetajo več prihodkov kot v povprečnem letošnjem mesecu, si bodo leto 2019 med drugim zapomnili po spremembah zakona o minimalni plači, vse močnejšim procesom digitalizacije in skokoviti rasti nakupov prek spleta. Kot v naslednjem pogovoru s Simeono Rogelj pojasnjuje predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, je pred trgovino veliko izzivov, ki so povezani tudi s prodajo prek spleta. Ta je praktično postal naš vsakdan.
Decembrska nakupovalna mrzlica v teh dneh dosega vrhunec. Mnogi pred prazniki nakupujejo še zadnja darila za svoje bližnje in prijatelje, zaradi česar je gneča v trgovinah in nakupovalnih centrih večja kot običajno. Zadnji dnevi veselega decembra tako za marsikoga, ki išče in nakupuje darila v zadnjem trenutku, niso prav nič veseli, ampak precej stresni. Več o tem, kako se izogniti stresu in pritisku pri nakupu daril v teh zadnjih decembrskih dneh, nam je povedala psihologinja Mateja Videčnik. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Društvo distrofikov Slovenije in Zveza paraplegikov Slovenije so na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili apel glede izboljšav izvajanja zakona o osebni asistenci. Kot dolgoletni izvajalci čutijo dolžnost in zavezo, da opozarjajo ter vztrajajo pri odpravi pomanjkljivosti, anomalij in možnosti zlorab – tako vsebinskih kot tudi finančnih, so zapisali v apelu. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Neveljaven email naslov