Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Laserska pinceta in kratki visokoenergijski laserskih sunki so omogočili razmah novih optičnih tehnologij
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj laserske pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z njo so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi pri izredno hitrih procesih.
“V 70. letih 20. stoletja je prof. Ashkin izvajal poizkuse s prvimi laserji. Ugotovil je, kako je mogoče z lasersko svetlobo prijeti mikroskopsko majhne predmete in jih premikati,” izpostavlja pomen znanstvenega prispevka Arthura Ashkina vodja oddseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Igor Muševič.
Primer, kako deluje laserska pinceta, če z njo denimo želite prijeti živo celico.
“Skozi mikroskop posvetite s svetlobo na to celico in celica se dobesedno ujame v svetlobni snop. Svetloba torej deluje kot pinceta in z mehansko silo prime objekt. Tega lahko nato premikamo, prenašamo, preučujemo in včasih celo preoblikujemo.”
Danes se laserska pinceta široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini.
Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih. Odkrila sta način, kako ustvariti zelo kratke visokoenergijske laserske sunke, ki kljub visoki energiji ne povzročijo škode.
“Da dobimo močne laserske sunke, jim moramo ojačati. Toda svetloba je hitro premočna in poškoduje snov. Letošnja nagrajenca sta odkrila način, kako laserski sunek spektralno razširi, frekvenca se med samim sunkom spreminja. Takšen sunek je mnogo lažje ojačati, predvsem pa ne povzroča poškodb v laserskem mediju,” je pojsnil vodja odseka za fiziko kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović.
S tem se je odprl razvoj močnih laserjev, ki jih danes uporabljamo v najrazličnejših natačnih instrumentih. Z njimi denimo se danes izvajajo operacije oči.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Laserska pinceta in kratki visokoenergijski laserskih sunki so omogočili razmah novih optičnih tehnologij
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj laserske pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z njo so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi pri izredno hitrih procesih.
“V 70. letih 20. stoletja je prof. Ashkin izvajal poizkuse s prvimi laserji. Ugotovil je, kako je mogoče z lasersko svetlobo prijeti mikroskopsko majhne predmete in jih premikati,” izpostavlja pomen znanstvenega prispevka Arthura Ashkina vodja oddseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Igor Muševič.
Primer, kako deluje laserska pinceta, če z njo denimo želite prijeti živo celico.
“Skozi mikroskop posvetite s svetlobo na to celico in celica se dobesedno ujame v svetlobni snop. Svetloba torej deluje kot pinceta in z mehansko silo prime objekt. Tega lahko nato premikamo, prenašamo, preučujemo in včasih celo preoblikujemo.”
Danes se laserska pinceta široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini.
Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih. Odkrila sta način, kako ustvariti zelo kratke visokoenergijske laserske sunke, ki kljub visoki energiji ne povzročijo škode.
“Da dobimo močne laserske sunke, jim moramo ojačati. Toda svetloba je hitro premočna in poškoduje snov. Letošnja nagrajenca sta odkrila način, kako laserski sunek spektralno razširi, frekvenca se med samim sunkom spreminja. Takšen sunek je mnogo lažje ojačati, predvsem pa ne povzroča poškodb v laserskem mediju,” je pojsnil vodja odseka za fiziko kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović.
S tem se je odprl razvoj močnih laserjev, ki jih danes uporabljamo v najrazličnejših natačnih instrumentih. Z njimi denimo se danes izvajajo operacije oči.
Raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan« so v kačjem strupu odkrili protein, ki zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Z odkritjem se obeta nov način zdravljenja venske tromboze in trombembolije. Trenutna terapija je sicer učinkovita, vendar se zdravljenje lahko zelo zaplete. Trombebolija je še vedno najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnici. Odkritje kompleksnega proteina v modrasovem strupu je zato žarek upanja za bolnike in tudi zdravnike. Skupino domačih in tujih znanstvenikov je vodil dr. Igor Križaj z Instituta »Jožef Stefan«. Pomemben dosežek je podrobneje predstavil v pogovoru z Iztokom Koncem. Foto: IJS
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Borisom Knificem, urednikom Obrambe, o napovedanem umiku ZDA iz sporazuma o jedrskih raketah z Rusijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Podgane kot hišni ljubljenčki? Nič nenavadnega. Domača podgana je daleč od umazanih in nevarnih divjih podgan, kakšne si predstavljamo; je izjemno čista in družabna žival in v pravih rokah izjemen ljubljenček. Ta glodavec se od miši razlikuje po svoji velikosti in daljšem, skoraj golem repu. Podgana po navadi živi od dve do štiri leta. V njihov svet nas je popeljala Viktorija Rozman Bitenc, lastnica več kot 30 podgan.
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Ob izidu zbornika ŽupanJA se je Mateja Železnikar pogovarjala z urednikom zbornika in direktorjem Inštituta za ustavno pravo Cirilom Ribičičem ter nekdanjima županjama Viko Potočnik in Ljudmilo Novak.
Ministrstvo za delo je v javno obravnavo poslalo novelo zakona, ki med drugim rahlja pravila za zaposlovanje tujih varušk oziroma varušk au-pair. Na ministrstvu kot razlog navajajo že leta 2016 sprejeto evropsko direktivo o tem. Medtem pa je skupina nevladnih organizacij - med njimi Delavska svetovalnica, Sindikat Mladi plus, Mirovni inštitut in Ženski lobi, protestira, da Slovenija s tem leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk: brezpravne služkinje. Kot razlaga predsednica Ženskega lobija Violeta Neubauer, namreč ministrstvo evropski direktivi res sledi v smislu hitrejših postopkov pri zaposlovanju tujk in tujcev, ne pa tudi pri uvajanju varovalk za au-pair varuške, ki jih direktiva izrecno priporoča. Z njo se je o noveli pogovarjala Urška ivanovič.
Prebivalci ob Ormoški cesti na Ptuju bijejo dve bitki. Ena predstavlja prizadevanja za izgradnjo južne obvoznice, ki bi ta del mesta razbremenila tovornega prometa, druga pa je način prenove te ceste, ki jo že leta uničuje tudi naraščajoč tranzitni tovorni promet. Prebivalci ob tej prometnici so na sinočnji javni predstavitvi projekta prenove opozorili, da se bo cestišče preveč zvišalo, ob tem pa ne razumejo stališč Direkcije, ki bo sicer na tem odseku zgradila tudi novo krožišče, a prebivalci si ga želijo drugje
V Portorožu se je začel 25. mednarodni festival kreativnosti Zlati boben. Ta letos prinaša prenovljene tekmovalne kategorije, dve mednarodni žiriji pa bosta zmagovalce iskali med 1200 prijavljenimi deli iz 28 držav. Finalisti so že znani, zmagovalce bomo spoznali ob zaključku tridnevnega festivala v petek. Nas je predvsem zanimalo, kaj lahko festival s tako dolgo tradiciji pove o oglaševalskih praksah in razvoju stroke? In kakšni so trendi, ki jim bodo sledili kreativci in oglaševalci? Ana Skrt se je pogovarjala s predsednico festivala in izvršno direktorico Slovenske oglaševalske zbornice, Mojco Briščik.
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
E-cigareta - revolucionarni izum za pomoč pri opustitvi kajenja ali strup, katerega posledice bomo čutili čez desetletja? Ocene so deljene, nejevernost izhaja tudi iz dolge zgodovine zavajanj tobačne industrije. Je pa dejstvo - elektronske cigarete pred 10-imi leti skoraj ni bilo videti, zdaj so povsod in so vse bolj družbeno sprejemljive. Tudi med mladimi. Preverjala je Urška Ivanovič.
Evropska komisija je danes pozvala k "popolni resnici" o smrti malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, ki je bila umorjena pred natanko letom dni. Malteška preiskovalna novinarka je bila znana po tem, da je poročala o močno razvejani korupciji v svoji domovini. Umrla je v eksploziji bombe, ki je bila nameščena pod voznikovim sedežem v njenem avtomobilu. Novinarka Anuška Delić je članica projekta Daphne, v katerem sodelujejo tudi novinarji Reutersa, Suddeutsche Zeitunga, Le Monda in drugih vplivnih medijev. Raziskujejo zgodbe, ki jih je preiskovala Daphne ter hkrati tudi njen umor. Anuška Delić je v pogovoru Marku Rozmanu predstavila, kaj je pokazala dozdajšnja preiskava umora.
V Mestu oblikovanja na Dunajski cesti 123 se bo s podelitvijo nagrad nocoj začel 16. festival Mesec oblikovanja, ki ga prireja Zavod Big. Med drugim bo ponudil razstavo, konference, gospodarsko arhitekturni in gospodarsko-oblikovalski forum. Poleg nacionalnih nagrad bodo letos prvič podelili tudi regijske nagrade za oblikovanje Big See. Foto: http://zavodbig.com/
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav v Nemčiji upada število prihodov prebežnikov, narašča število pogrešanih otrok, mlajših od 14 let. Po podatkih kriminalistične policije trenutno pogrešajo 902 otroka. Odzvale so se različne organizacije, ki opozarjajo, da morajo države po Evropski uniji izboljšati sisteme podpore mladoletnim prebežnikom. Stanje komentira Polona Kovač, podpredsednica društva Ključ.
Odzivi na izid včerajšnjih deželnih volitev na Bavarskem so številni. Poraz sta namreč doživeli obe koalicijski partnerici stranke nemške kanclerke Angele Merkel, kar sproža številna ugibanja o trdnosti zvezne vlade.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov