Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ozadje dobičkonosne trgovine na črno s pasemskimi psi.
Ozadje dobičkonosne nezakonite trgovine s pasemskimi psi
V preteklih tednih je bilo veliko pozornosti v kinoloških krogih, pa tudi v splošni javnosti namenjene zasegi več kot sto pasemskih psov na pomurski avtocesti. Pse so oskrbeli v zavetišču Mala hiša v Lukačevcih. Ko so jih po 10-dnevni karanteni začeli oddajati, so jih ljudje tako rekoč razgrabili v nekaj urah. To je vzbudilo kar nekaj ogorčenja in očitkov. So pa strokovnjaki ob tem tudi pojasnili, da je razlog za pojav trgovine na črno s pasemskimi mladiči iz t. i. pasjih farm prav to, da je na neki način modno imeti čistokrvnega psa.
Italijanska državljana, ki sta prevažala pse, zanje nista imela ustreznih dokumentov, poglaviten razlog za zaseg pa so bile neprimerne razmere za prevoz živali, kar je tudi sicer največkrat razlog za ukrepanje policije, pojasnjuje direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak. Psi so bili predvsem žejni, bili so tudi umazani in polni parazitov, pa pravi direktor murskosoboške Veterinarie, ki upravlja zavetišče Mala hiša, kjer so prevzeli mladiče, Marjan Ivan Kerčmar. Zaseg večjega števila mladičev, ki so jih prevažali v neustreznih razmerah, ni prvi takšen primer pri nas. V večini primerov gre za tihotapljenje psov iz t. i. pasjih farm.
Pasje farme so predvsem na Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji, pri nas pa jih ni, pravijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Glede na dostopne informacije so razmere na teh farmah tam katastrofalne. Higiena je pomanjkljiva. V večjih prostorih skupaj živi veliko število živali, kar pomeni, da se bolezni in paraziti hitro razširijo. Glavni cilj rejcev je, da bi bile psice čim večkrat breje, zato jim mladiče odvzamejo prekmalu.
Vse našteto ima več posledic tako za telo kot za psiho psov, razlaga veterinarka Tina Roškar: “Psice so verjetno izčrpane, če imajo eno leglo za drugim. Mladiči so prodani pri približno dveh mesecih, a to je v nasprotju z zakonodajo Evropske unije, ki mejo določa pri treh mesecih. Ti mladiči tudi še niso razvili celostne imunosti. Če so polni parazitov, so imunsko slabši kot drugi psi, ki živijo v boljših razmerah.”
“Ti kužki – tudi če stanejo 300, 400 evrov in se zdi fino, da smo poceni kupili čistokrvnega mladička – lahko pozneje zaradi slabe oskrbe v prvih tednih težko zbolijo. Imeli smo že takšne primere, ko so bili računi zelo visoki.”
Tihotapci psov našo državo po večini le prečkajo. Se pa takšni psi seveda pojavijo tudi pri nas. Običajno so oglasi zanje objavljeni na spletu, obljubljajo čistokrvnega psa za razmeroma nizko ceno, mesto nakupa je parkirišče ob kakšnem trgovskem centru ali na avtocesti. Nič čudnega, da trgovina na črno cveti, če je toliko zanimanja za manjše čistokrvne pse – na to kaže tudi dejstvo, da so bili mladiči iz Male hiše oddani v nekaj urah – po čim bolj ugodni ceni, pravijo sogovorniki, ki ob koncu dodajajo nekaj nasvetov za skrbnejšo in bolj etično izbiro psa:
Po psa se odpravite v zavetišče ali k preverjenim rejcem. Zahtevajte, da vam pokažejo mamo, da vidite leglo in razmere, v katerih živijo. Psa ne prevzemajte na parkiriščih ali ob avtocesti, dobro je tudi podpisati kupoprodajno pogodbo.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ozadje dobičkonosne trgovine na črno s pasemskimi psi.
Ozadje dobičkonosne nezakonite trgovine s pasemskimi psi
V preteklih tednih je bilo veliko pozornosti v kinoloških krogih, pa tudi v splošni javnosti namenjene zasegi več kot sto pasemskih psov na pomurski avtocesti. Pse so oskrbeli v zavetišču Mala hiša v Lukačevcih. Ko so jih po 10-dnevni karanteni začeli oddajati, so jih ljudje tako rekoč razgrabili v nekaj urah. To je vzbudilo kar nekaj ogorčenja in očitkov. So pa strokovnjaki ob tem tudi pojasnili, da je razlog za pojav trgovine na črno s pasemskimi mladiči iz t. i. pasjih farm prav to, da je na neki način modno imeti čistokrvnega psa.
Italijanska državljana, ki sta prevažala pse, zanje nista imela ustreznih dokumentov, poglaviten razlog za zaseg pa so bile neprimerne razmere za prevoz živali, kar je tudi sicer največkrat razlog za ukrepanje policije, pojasnjuje direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak. Psi so bili predvsem žejni, bili so tudi umazani in polni parazitov, pa pravi direktor murskosoboške Veterinarie, ki upravlja zavetišče Mala hiša, kjer so prevzeli mladiče, Marjan Ivan Kerčmar. Zaseg večjega števila mladičev, ki so jih prevažali v neustreznih razmerah, ni prvi takšen primer pri nas. V večini primerov gre za tihotapljenje psov iz t. i. pasjih farm.
Pasje farme so predvsem na Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji, pri nas pa jih ni, pravijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Glede na dostopne informacije so razmere na teh farmah tam katastrofalne. Higiena je pomanjkljiva. V večjih prostorih skupaj živi veliko število živali, kar pomeni, da se bolezni in paraziti hitro razširijo. Glavni cilj rejcev je, da bi bile psice čim večkrat breje, zato jim mladiče odvzamejo prekmalu.
Vse našteto ima več posledic tako za telo kot za psiho psov, razlaga veterinarka Tina Roškar: “Psice so verjetno izčrpane, če imajo eno leglo za drugim. Mladiči so prodani pri približno dveh mesecih, a to je v nasprotju z zakonodajo Evropske unije, ki mejo določa pri treh mesecih. Ti mladiči tudi še niso razvili celostne imunosti. Če so polni parazitov, so imunsko slabši kot drugi psi, ki živijo v boljših razmerah.”
“Ti kužki – tudi če stanejo 300, 400 evrov in se zdi fino, da smo poceni kupili čistokrvnega mladička – lahko pozneje zaradi slabe oskrbe v prvih tednih težko zbolijo. Imeli smo že takšne primere, ko so bili računi zelo visoki.”
Tihotapci psov našo državo po večini le prečkajo. Se pa takšni psi seveda pojavijo tudi pri nas. Običajno so oglasi zanje objavljeni na spletu, obljubljajo čistokrvnega psa za razmeroma nizko ceno, mesto nakupa je parkirišče ob kakšnem trgovskem centru ali na avtocesti. Nič čudnega, da trgovina na črno cveti, če je toliko zanimanja za manjše čistokrvne pse – na to kaže tudi dejstvo, da so bili mladiči iz Male hiše oddani v nekaj urah – po čim bolj ugodni ceni, pravijo sogovorniki, ki ob koncu dodajajo nekaj nasvetov za skrbnejšo in bolj etično izbiro psa:
Po psa se odpravite v zavetišče ali k preverjenim rejcem. Zahtevajte, da vam pokažejo mamo, da vidite leglo in razmere, v katerih živijo. Psa ne prevzemajte na parkiriščih ali ob avtocesti, dobro je tudi podpisati kupoprodajno pogodbo.
Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.
Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi
V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.
S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.
Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.
Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.
V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.
Danes je svetovni dan tal. Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje, predstavljajo namreč osnovo prehranske varnosti. V preteklih desetletjih smo jih jemali kot samoumevne. Z izkoriščevalskim odnosom do naravnih virov so marsikje v svetu že v veliki meri degradirali rodovitna tla. Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, to pa povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Če pogledamo občinske razvojne načrte, kjer gredo pozidave praviloma na najboljša kmetijska zemljišča, lahko ugotovimo, da imajo odločevalci še vedno nespoštljiv, kratkoviden odnos do najboljših zemljišč.
Gostili smo planinca in ljubitelja narave, Štefana Kebra, člana upravnega odbora Planinskega društva Prevalje, ki je odgovoren tudi za kulturo v društvu. Predstavil nam je okolico Prevalj, ki na tamkajšnjih hribih, ob jezerih in na smučiščih ponuja veliko prijetnih poti, na katerih se lahko sprostimo, nadihamo in razmigamo.
Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva, eno najbolj obleganih jamarskih področij, saj prav tu, v visokogorskem krasu, najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Speleologi ga raziskujejo skoraj šest desetletij in na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 800 jam. V Sloveniji je trenutno nekaj več kot 14.000 registriranih podzemnih jam, le 11 med njimi pa je globljih od 1000 metrov, največ prav na Kaninu. Toda sanje segajo dlje, globje. Višinska razlika od jamskih vhodov na gori do izvirov v dolini je 2000 metrov, kar pomeni da obstaja možnost uresničiti sen globino dvojno magično mejo: 2000 metrov in z vrha Kanina, skozi labirint jamskega sistema, priti do Soče.
Pred vrati so zimski meseci in seveda tudi radosti na snegu. Pri nas je zelo priljubljeno smučanje, ki pa postaja vse dražje. V prihodnjih minutah bo govor o novi smučarski sezoni, cenah smučarskih vozovnic, težavah, s katerimi se soočajo žičničarji, in novostih na nekaterih smučiščih. V studiu smo se pogovarjali s predstavniki smučišč Krvavec, Soriška planina in Gače, še prej pa smo slišali, kako globoko bo treba seči v žep za smučanje pri naših sosedih. V sosednji Furlaniji Julijski krajini ostajajo cene smučarskih vozovnic nespremenjene – za dnevno karto boste odšteli 39 evrov in pol. Gre za strateško odločitev družbe, ki upravlja vseh šest smučarskih središč, s katero stavijo na večji obisk tako domačih kot tujih gostov. Spet bo zaživela tudi čezmejna povezava Kanin-Nevejsko sedlo. Na zimsko turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na smučiščih na avstrijskem Koroškem. V Avstriji bodo cene smučarskih vozovnic zaradi vse višjih stroškov energije višje. Ponekod bodo skušali varčevati z energijo, poudarjajo pa, da to ne bo šlo na račun smučarjev.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se vrstijo pozivi k zmanjšanju stigme in diskriminacije obolelih. Okužba z virusom HIV, ki povzroča AIDS, je danes namreč obvladljiva kronična okužba, ki okuženi osebi ob doživljenjski terapiji omogoča kvalitetno življenje, zdravila pa preprečujejo širjenje okužbe. A kljub temu je na prvem mestu preventiva, opozarja stroka.
Rojaki na avstrijskem Koroškem se na različne načine trudijo spodbuditi k branju slovenske literature še posebej otroke in mladostnike. Da bi odložili pametne telefone in tablice ter vzeli v roke knjige, jim zdaj vabi tudi Mega Miša. Gre za spletno aplikacijo, s katero otroke spodbujajo k branju knjig v slovenskem jeziku. Po prebrani knjigi lahko otroci na aplikaciji rešijo kviz in si prislužijo zvezdice ter z njimi pomagajo Mega Miši, ki potuje po galaksiji Č.R.K. in išče dobre knjige. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem namreč, kot potrjujejo tudi študije, nazaduje. V družinah se vse manj govori slovensko, zato imajo vse pomembnejšo vlogo izobraževalne ustanove. Ker pa se k dvojezičnemu pouku vpisujejo tudi učenci, ki slovensko ne govorijo, jim lahko pri učenju jezika pomaga prav Mega Miša. Prvi odzivi so dobri, pojasnjujeta Mitja Rovšek, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, in vodja projekta Marica Pörtsch.
"Heroji furajo v pižamah", iniciativa zavoda Vozim za manj voženj pod vplivom alkohola, je v zadnjih petih letih po besedah direktorja zavoda David Razboršek, intenzivno delala na ozaveščanju in krepitvi svoje prisotnosti na terenu, kjer invalidi in poškodovani v prometnih nesrečah mlade varno in brezplačno vozijo z zabav domov. Mladi so v zadnjem desetletju naredili velik napredek pri zmanjšanju števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola, starejši pa njihovemu zgledu še ne sledijo povsem.
Po poročanju o protestih zaradi prestrogih kovidnih ukrepov v nekaterih kitajskih mestih, smo se pozanimali, kako to vpliva na življenje običajnih ljudi, ki tam živijo. V mesto Suzhou, ki leži 80 km severovzhodno od Šanghaja, smo poklicali poslovneža Nenada Petrovčiča, ki nam je povedal, kako izgleda življenje ob upoštevanju kovidnih ukrepov, ki so v veljavi na Kitajskem, kako doživlja proteste in tudi kako so videti prenosi tekem s svetovnega prvenstva v nogometu.
V Evropskem parlamentu odpirajo razstavo o violinistu, učitelju, skladatelju, glasbenem teoretiku in izjemnem humanističnem mislecu Giuseppeju Tartiniju. Tartini, ki je z glasbo povezoval narode od Skandinavije do Sredozemlja, se je rodil v Piranu pred 330 leti. Avtorji razstave so dr. Sergio Durante z Univerze v Padovi ter dr. Nejc Sukljan in dr. Boštjan Udovič z Univerze v Ljubljani. Odprtje razstave spremlja koncert italijanskega violinista Federica Guglielma in slovenskega violončelista Domna Marinčiča.
Včerajšnja prepričljiva odločitev za javno, neodvisno Radiotelevizijo Slovenija ne pomeni zmage ene politike nad drugo. Pomeni zmago civilne družbe, ki je dojela in sprejela, da lahko kmalu zmanjka bitk, če pade javni medijski servis. In se tako tudi podala v bitko za avtonomen RTV. Obenem gre za zmago novinarske skupnosti, ki se do zdaj – če izvzamemo STA - nikoli ni tako jasno opredelila in hkrati angažirala v kateri izmed kampanj. Za zaposlene na javnem mediju pa se zdaj začenja še pomembnejša bitka. Potrditev zakona o RTV je predvsem simbolna zmago, ki še ne bo prinesla sprememb v upravljanju in vodenju RTV čez noč, saj bo zakon očitno pristal v presoji ustavnega sodišča. Novela je torej zgolj prvi korak k izločitvi politike iz vodenja javnega zavoda. Za dosego tega pa bo treba opraviti še ogromno dela, najprej pa upravičiti včeraj izkazano zaupanje in z dobrim delom ohraniti pokončno držo ter okrepiti profesionalne etične standarde. Zavedamo se, da od nas pričakujete politično neobremenjen, strokovno dodelan program z jasnimi novinarskimi standardi. In čeprav je – kot lahko sklepamo iz odzivov – nekaterim še vedno težko priznati, naj ponovimo. Ljudje so včeraj dobro vedeli o čem glasujejo in zelo odločno rekli, da so za: novinarke in novinarje RTV Slovenija, za medijsko skupnost in kredibilno, avtonomno novinarstvo. Politika pa je dobila jasno nezaupnico ob spodnašanju profesionalnih novinarskih standardov, ki jih je največja medijska organizacija oblikovala in krepila skozi desetletja. Zdaj so bili na tnalu predvsem tiste politike, ki je tudi spisala trenutno - za razvoj in napredek – pogubno zakonodajo.
Neveljaven email naslov