Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
Pogovor o smrti še danes obvladuje strah in takšnemu občutku se raje umaknemo. V Slovenskem društvu hospic, ki že 25 let skrbi za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov ter daje oporo svojcem, si prizadevajo, da umirajoči zadnje obdobje življenja preživijo pomirjeni s samim seboj in svojimi bližnjimi. Letos, ob 25-letnici delovanja, opozarjajo na pravico do poslovitve od umrle osebe - možnost dostojne poslovitve v obdobju virusne epidemije. O njihovem poslanstvu se je Petra Medved pogovarjala s predsednico Društva Renato Jakob Roban.
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
V času koronakrize je pred letošnjo zimsko sezono odprtih mnogo vprašanj.
Nobelova nagrajenca za ekonomijo sta Američana Paul R. Milgrom in Robert Wilson za prispevek na področju TEORIJE DRAŽB in izuma novih formatov dražb.
Prejšnjo sredo je vlada sprejela nov ukrep v boju proti širjenju virusa SARS-COV-2. Ob vhodu v večstanovanjske hiše in dvigala so morali upravniki zgradb namestiti razpršilnike z razkužili. Več o tem v pogovoru z Borutom Okretičem, direktorjem Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Modra 3D boginja je navdušila spletno občinstvo revije Cake Masters, ki je med 450 tortami z vsega sveta za najlepšo izglasovalo torto Eve Klinc. Čeprav hladnejše zunanje temperature velikokrat poskrbijo za višjo temperaturo v domači pečici, se verjetno ravno izdelave Neytiri ne boste lotili, zanjo je Eva porabila kar 70 ur. Za ljubitelje čokolade tudi okus takšnih kreacij ni kompromis.
Smo v Svetovnem tednu vesolja. Da bo čas med 4. in 10. oktobrom po svetu namenjen ozaveščanju in izobraževanju o vesolju, oziroma o prispevku razvoja znanosti in tehnologije, je Generalna skupščina Združenih narodov določila decembra leta 1999. 4. oktobra leta 1957 je bil v vesolje izstreljen prvi umetni satelit Sputnik I. in prav pomenu satelitov je posvečen tudi letošnji svetovni teden vesolja. Maruška Strah je izvršna direktorica nevladne organizacije »World space week«, s sedežem na Dunaju, katere osrednji cilj in poslanstvo je približevanje znanosti o vesolju ljudem. V tem, zanje seveda prav posebnem tednu, jo je ob obisku rodne domovine pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Plebiscit je odločil tudi o tem, da so koroški Slovenci leta 1938 postali državljani nemškega nacističnega rajha, ki je načrtoval tudi dokončno rešitev slovanskega vprašanja, kar je sicer manj znano kot zgodba o dokončni rešitvi judovskega vprašanja. Projekt, znan kot Generalplan Ost, je predvideval izgon več kot 30 milijonov Slovanov daleč na Vzhod, a ga zaradi potreb po aktivnem prebivalstvu zaradi druge svetovne vojne niso uresničili. Ena zadnjih preselitev – sicer v Nemčijo – pa je doletela več sto Slovencev, obdobje nacizma pa je tudi sicer zaznamovalo življenje koroških prebivalcev slovenskega rodu. Prispevek Polone Balantič.
Letošnjo Nobelovo nagrado za mir prejme Svetovni program za hrano in sicer zlasti za prizadevanja za boj proti lakoti. Podatki kažejo, da se lakota v svetu še povečuje, čeprav pzoizvodnja hrane po drugi strani presega povpraševanje in v razvitem svetu veliko hrane zavržemo. Najhuje je na območjih konfliktov, dodatno je k poslabšanju razmer prispevala pandemija bolezni kovid-19. Zato ima izbor letošnjega nagrajenca zelo pomembno sporočilo, je Špeli Novak povedala doktorica Maja Bučar s Fakultete za družbene vede.
Kako pojasnjevati zgodovinske dogodke manj izključujoče? Odgovor na to vprašanje ponuja zbornik z naslovom 'Spominske kulture na obmejnem območju'. Nastal je ob 100. obletnici koroškega plebiscita, izdala pa ga je celovška Mohorjeva. Dvojezično nemško slovensko delo je namenjeno predvsem učiteljem in profesorjem zgodovine na obeh straneh meje, vendar pa ne le njim. Več o zgodovini, njeni interpretaciji ter čezmejni spominski kulturi pripoveduje dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev zbornika.
Švedska akademija je razglasila letošnjo prejemnico Nobelove nagrade za književnost in s tem končala ugibanja, kdo bo nasledil lanskoletnega kontroverznega prejemnika nagrade Petra Handkeja. Prispevek Maje Žvokelj.
Marija in Andrej Štremfelj sta 7. oktobra 1990 kot prvi zakonski par stala na Mont Everestu. V Kranj ju je ob obletnici poklicala Lucija Fatur.
Tema letošnjega Tedna otroka je Odgovor je pogovor. Gre za slogan Tom telefona, še enega programa Zaveze prijateljev mladine Slovenije, ki letos praznuje 30 let delovanja. Prostovoljci na tem splošnem telefonu za otroke in mladostnike opravijo na leto okoli 5000 svetovalnih pogovorov, vseh kontaktov pa je več kot 30 tisoč. Pa so se telefon za otroke in mladostnike v stiski in teme, o katerih sprašujejo otroci, v teh 30 letih kaj spremenili?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tik pred poldnevom so v Stockholmu razglasili prejemnike letošnje Nobelove nagrado za kemijo, ki jo letos prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode genskega editiranja crispr-cas9. Strokovna javnost je razglasitev pospremila z odobravanjem, češ, da je bila najprestižnejša nagrada v znanosti za to odmevno odkritje le še vprašanje časa. Čeprav je metoda, pod katero se podpisujeta obe znanstvenici, stara šele nekaj let, kaže pomemben potencial za zdravljenje dednih bolezni.
7. oktober je svetovni dan dostojnega dela. Z izrazom dostojno delo se definira priložnost za delo s poštenim plačilom, varnost delovnega mesta in socialno varnost, boljše možnosti za osebni razvoj in socialno vključenost, svobodo posameznikov pri izražanju njihovih skrbi in težav pri delu, svobodo združevanja in sodelovanje pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja, ter enake možnosti in enako obravnavanje za vse moške in ženske. Z dostojnim delom sta v veliki meri povezani tudi kakovost dela oziroma kakovost zaposlitve.. Po besedah Gorana Lukiča iz Delavske svetovalnice pa smo v zadnjih mesecih, predvsem v času pandemije, priča konkretnim novim izzivom. Hana Radilovič iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo pa je povzela trenutno stanje na področju prekarstva.
Razmere za delo novinarjev se opazno slabšajo, pri čemer ne mislimo samo na njihov gmotni položaj, ki se naglo spreminja zaradi novih tehnologij in posledično upadanja naklad tiskanih medijev, gledanosti in poslušanosti radijskih in televizijskih postaj. Priča smo vse bolj grobim napadom in pritiskom na novinarstvo, hkrati s tem pa si državni organi in drugi centri odločanja prizadevajo onemogočiti dostop javnosti do pomembnih informacij. Slednje se zdaj očitno dogaja tudi v pravosodnem sistemu. Okrožno sodišče v Ljubljani je pred kratkim novinarki POP TV zavrnilo celo vpogled v pravnomočno sodbo, češ da njena zahteva ni bila vložena na ustrezni pravni podlagi. Sklicevala se je namreč na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, uporabiti pa bi morala, tako sodišče, procesno zakonodajo oz. t.i. specialne zakone. Pri tem se je sodišče sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča. To pomeni, da bi morali novinarji za dostop do spisov ali informacij v pravosodju izkazati pravni interes. Več v pogovoru z nekdanjo novinarko in informacijsko pooblaščenko, zdaj odvetnico Natašo Pirc Musar ter generalno sekretarko Društva novinarjev Slovenije Špelo Stare.
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo. Foto: Pixabay/Geralt
Ob današnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki poteka pod geslom »Pusti svoj pečat«, je Petra Medved pred mikrofon povabila direktorja Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Iztoka Suhadolnika. »V slovenskem prostoru še vedno obstajajo predsodki in ovire, ki ljudem, samo zato, ker so na vozičku, onemogočajo doseganje njihovih potencialov in s tem puščanja pečatov v družbi tako na športnem, kulturnem in drugih področjih življenja,« so zapisali v Poslanici.
Neveljaven email naslov