Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
Potem ko je že kazalo, da bo epidemija koronavirusa v Evropi v glavnem izzvenela, se število okužb vsaj v delu spet povečuje, Razmere so zaskrbljujoče zlasti na Zahodnem Balkanu, ki je očitno postal največje žarišče v Evropi. In od tam se vsaj deloma okužbe širijo v druge del stare celine. Vodja strokovne skupine za boj proti koronavirusu pri slovenski vladi Bojana Beovič je razmere na Balkanu celo primerjala s tistimi v Italiji ob začetku pandemije. Zanimivo pa je, da je Evropska unija Srbijo in Črno goro uvrstila na seznam držav, s katerimi so meje odprte. Sicer pa nekaj več podrobnosti o najnovejšem dogajanju v tem delu sveta z našim beograjski dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Ko zbolimo, nam obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča odsotnost z delovnega mesta in za prvih 30 dni bolniške odsotnosti nam mora delno nadomestilo plače izplačati delodajalec. Če je bolezen težja oz. dolgotrajnejša, o podaljšanju bolniške odsotnosti odloča zdravniška komisija na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod pa tudi izplača nadomestilo plače. Zaplete se, ko komisija zamuja z odločitvijo in zaposleni, ki je pravočasno dal vlogo za odobritev dolgotrajne bolniške odsotnosti, ne more delati, odločbe o bolniški odsotnosti pa še ni prejel. Takšna je zgodba našega poslušalca, ki je želel ostati anonimen.
Ob nastanku večjega žarišča v Mariboru, kjer se je okužilo 7 zdravnikov enote nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma smo se včeraj pogovarjali z ministrom za zdravje, Tomažem Gantarjem. Tomaž Gantar se je za Radio Slovenija odzval tudi na kritične besede vladnega govorca Jelka Kacina glede slabega nadzora nad osebami v karanteni, vprašali pa smo ga tudi o tem, kakšno je njegovo mnenje glede potovanja na Hrvaško ter kdaj naj pričakujemo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je napovedal za konec junija.
Pri zadnjih okužbah zdravnikov v Mariboru gre verjetno za vnos iz tujine. Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da se to ne bi smelo zgoditi, vsem, ki nimajo nujnih poti v tujino – tudi Hrvaško – pa te odsvetuje.
Upokojenci so danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. Upokojenci so dodatek dobili mesec dni prej kot običajno.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Razredna učiteljica na OŠ Danile Kumar je letošnja naj učiteljica po izboru bralk in bralcev One. Kaj ji je v tem zgodovinskem šolskem letu ostalo najbolj v spomimu, kaj so se naučili učiteljii in kaj pričakujejo v novem šolskem letu, jo je spraševala Mateja Železnikar
Ob zgradbi Oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so prejšnji teden tudi uradno in slovesno odprli tako imenovani Mali beli gaj – prostor druženja, počitka in umiritve za bolnike, njihove svojce in za zaposlene. Gre za šestnajsti element projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh; tudi tokrat so projekt izpeljali s pomočjo donatorjev, v delu in materialu. Uresničili so ga na zapuščenem in preraščenem dvorišču, prekrasen zelen kotiček pa mu je dal presežno dodano vrednost. Projekt Zgodba o klopeh in ljudeh povezuje avtorje unikatnih, presežno oblikovanih klopi (arhitekte, kiparje, oblikovalce, slikarje), ki so pripravljeni podariti Mariboru in ljudem, ki v njem živijo, lastno ustvarjanje. Prebuja medčloveško z namenom, da stopimo iz tistega, kar omejuje, vnesemo mestu izgubljeno energijo, dodamo k njegovi podobi in začnemo znova pripovedovati zgodbe o medsebojni povezanosti. Podrobneje Irena Kodrič Cizerl.
V četrtkovo jutro se nam je z najvišje ležečega delovnega mesta pri nas oglasil gospod Andrej Rekar, ki na meteorološki postaji Kredarica deluje že od leta 1994. Seveda se je v tem času nabralo cel kup zgodb, zasneženih, nevihtnih in sončnih. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Včeraj so v Sloveniji ob 1222 testiranjih potrdili sedem okužb z novim koronavirusom. Bolnišnično oskrbo je potrebovalo sedem bolnikov, kar sta dva več kot dan prej, dva bolnika so zdravili na oddelku za intenzivno nego. Število testiranj na covid-19 se je zadnje dni povečevalo, tako so ponekod nastajale čakalne vrste. Najdlje se je čakalo v Ljubljani - 5 dni. Z dodatno logistiko so problem rešili in zdaj je čakalna doba 1 dan, testiranje poteka vsak dan, razen v nedeljah in praznikih, medtem ko v Mariboru občani lahko pridejo na testiranje in odvzem brisa še isti dan, vse dni v tednu. Helena Lovinčič.
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine Kultura – Natura Slovenija je letos že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, ki so povezani z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine in ljudem in organizacijam, ki s svojo dejavnostjo širijo zavest in znanje o dediščinskih vrednotah med prebivalstvom v skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru. Za leto 2019 so prejeli 18 nominacij in podelili 10 priznanj v štirih kategorijah. V kategoriji »izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje« je med prejemniki nagrade tudi oddaja Sotočja, ki jo lahko poslušate na Prvem programu nacionalnega radia. O letošnji beri priznanj Naša Slovenija se je Cirila Štuber pogovarjala s Slavkom Mežkom, predsednikom gibanja za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine Kultura – Natura Slovenija.
Število okužb s koronavirusom se tudi na Hrvaškem povečuje. V minulem 24 uranem obdobju so jih našteli 30, število vseh trenutno okuženih se je spet povzpelo prek 100, vseh skupaj od začetka epidemije pa je 2366. Zanimivo pa je, da jih je, vsaj po teh najnovejših podatkih, največ v notranjosti države, v turističnih krajih jih skoraj ni.
Delavci migranti so tisti, ki prvi občutijo krizo na trgu dela – so med najšibkejšimi med delovno silo, saj običajno ne poznajo svojih pravic. Točno to se zgodilo tudi sedaj, ko nekateri delodajalci delavce silijo, da ostajajo v Sloveniji ter jim grozijo z odpovedjo delovnega razmerja, če bodo morali po vrnitvi iz matične države ostati v karanteni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za nami je nenavadno šolsko leto, če so še pred nekaj meseci starši, učitelji prepovedovali otrokom in mladostnikom pretirano uporabo računalnika, tablice in drugih zaslonov – nekatere družine so se zavestno odločile, da v njihovih domovih ne bo zaslonov - so ti v korona kriz postali nepogrešljivi – brez njih otroci in mladostniki niso več mogli slediti pouku. Kot bomo slišali v pogovoru z ministrico za izobraževanje Simono Kustec, so donatorji med šolarje razdelila 3 tisoč kosov informacijsko–komunikacijskih naprav. Delež učiteljev, ki ni imel ustrezne računalniške opreme za pouk na daljavo, pa je bil višji kot pri šolarjih, razkriva ministrica. Zato napoveduje, da bodo čez poletje poskrbeli, da bodo vsi učitelji in šolarji pripravljeni na pouk na daljavo v jeseni.
Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno približno 80 milijonov beguncev in notranje razseljenih ljudi, med njimi je tudi veliko otrok. Države, ki sprejmejo največ beguncev, so Turčija, Pakistan, Uganda, Sudan in Nemčija. Vse več ljudi si zatočišče pred vojnami, konflikti ali lakoto poišče tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Ko pridobijo mednarodno zaščito, sledi dolgotrajen proces integracije. Za mnoge begunce, ki se vključujejo v našo družbo, je velik izziv učenje jezika, mnogi pa imajo težave predvsem z iskanjem stanovanja in zaposlitve. Več o integraciji beguncev pri nas pa nam je ob svetovnem dnevu beguncev, ki ga obeležujemo danes, povedal Franci Jazbec iz Društva Odnos. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Agencija za varnost prometa in policija v teh dneh izvajata prvi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. V času epidemije so na agenciji sicer zaznali trend povečanja števila pijanih povzročiteljev prometnih nesreč - v času epidemije je bilo takšnih 14 odstotkov, v enakem obdobju lani 9,5 odstotka. Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. V 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, je umrlo 13 oseb. Policist Sandi Sheikha poudarja, da je namen poostrenih nadzorov predvsem v ozaveščanju ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom mamil ali alkohola. Podrobneje v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Lucija Dimnik Rikić.
Arkan Al Nawas je slikar in krajinski arhitekt. V Slovenijo je prišel študirat v času nekdanje Jugoslavije, rodil pa se je v iraški Nasiriyi. Je eden tistih, ki vedno prijazno pozdravi znance in neznance. Njegova zgodba bo prek fotografij, umetnin in drugih predmetov od jutri dalje na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo bodo odprli ob 16.30 in s tem zakorakali v Poletno muzejsko noč.
Neveljaven email naslov