Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
Peter Paco Wrolich, koroški Slovenec, je bil profesionalni kolesar, sodeloval je tudi na tritedenskih dirkah po Franciji in Italiji, nastopal je na olimpijskih igrah leta 1996 in 2000. Kolesarstvu je ostal zavezan tudi po koncu kariere, kot predsednik koroške kolesarske zveze in trener kolesarskega kluba KAC. Po očetovih stopinjah gresta tudi sinova Santiago in Manolo. Slednji je član avstrijske kolesarske reprezentance in bo prihodnji mesec nastopil na svetovnem prvenstvu v Glasgowu. Paco Wrolich spremlja kolesarske dirke, tudi po Franciji, ki ima sloves najprestižnejše na svetu. Takoj po dirki na čas je napovedal, da Tadej Pogačar ne bo mogel premagati Jonasa Vingegaarda. Imeti drugega na Dirki po Franciji je vrhunski rezultat, pravi. Da sta kar dva slovenska kolesarja v svetovnem vrhu, pripisuje kolesarski tradiciji, prepričan pa je, da je to enkraten dogodek, ki se ne bo kmalu ponovil.
Dvajsetič se je letos na Gradu Snežnik zbral orkester Etno Histeria, ki je za 14 dni združil 70 glasbenikov iz 21 držav. Kako so izgledale vaje, kje nas čakajo koncerti ter kakšna je sploh ideja tega orkestra, v prispevku razloži idejni vodja orkestra Matija Solce. Prav tako pa Matija napove prihajajoči festival Floating Castle, ki ga gosti Grad Snežnik med 27. in 30. julijem.
V Novi Gorici potekajo priprave na nevtralizacijo 250-kilogramske letalske bombe iz 2. svetovne vojne. Prav posebej se na nedeljsko akcijo pripravljajo člani Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Tina Kofol je pred mikrofon povabila Aljaža Lebana, izkušenega člana te enote, ki bo neposredno vključen v nedeljsko intervencijo. Za njim je že več kot dvajset deaktivacij letalskih bomb. Kot je povedal, je za uspeh ključno to, da vsak opravi nalogo, ki mu je zaupana.
V številnih občinah na Gorenjskem odpravljajo posledice včerajšnjega močnega vetra, ki je odkrival strehe, ruval drevesa in poškodoval infrastrukturo. Vetrolom je prizadel Radovno ter doline Vrata, Kot in Krma, kjer je v Kovinarski koči zaradi neprevoznosti ceste ostalo ujetih 120 ljudi. Med njimi je bilo tudi 70 slepih, slabovidnih in drugih ranljivih skupin s spremljevalci, ki so se vrnili s Triglava in so zdaj srečno v dolini. Razmere je spremljala naša dopisnica Aljana Jocif. Mateja Železnikar pa se je kmalu po vrnitvi v Mojstrano pogovarjala z Jurčkom Nowakkom, ki je pri Planinski zvezi Slovenije zadolženi za planince invalide in jih je spremljal na vrh Triglava. Vsi smo dobro in veseli smo, da nam je uspelo, je dejal, presenečen zaradi zaskrbljenosti in medijskih vprašanj o tveganju vzpona ob nestabilnih vremenskih razmerah. »Vreme je bilo lepo, imeli smo dva dneva sonca, za rdeči alarm pa nismo vedeli, saj v planinah ni signala, radia pa ne poslušamo. V hribe greš, da uživaš!« Kaj pa opozorila?
Naše gore so te dni dobro obiskane. Z večjim obiskom pa se povečuje tudi število gorskih nesreč. Vse bolj obremenjeni pa so tudi gorski reševalci, ki so imeli letos že več kot 300 posredovanj. Samo včeraj so prejeli osem klicev na pomoč. Najbolj obremenjeni so bili bohinjski gorski reševalci. Ti so v dveh obsežnih reševalnih akcijah ponoči pomagali 68-letnemu tujcu pod Rdečo Škrbino na območju Triglava in dvema planincema, ki ju je na Komarči zajelo slabo vreme. Gorski reševalci svetujejo, da pred odhodom v gore skrbno preverite vremensko napoved.
Z začetkom meseca je začela veljati novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero želi vlada zmanjšati problem pomanjkanja strokovnih delavcev v šolstvu. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture pravijo, da bodo šole lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja. Nesprejemljiv se jim zdi tudi predlog vlade, da bi svetovalne delavce v šolstvu umestili v nižji plačni razred. Foto: Reuters/MMC
V letu 2022 je Jazzinty obudil skladateljsko nagrado Jazzon, ki je v preteklosti potekala med letoma 2003 in 2016 in nagradila 13 slovenskih mladih ustvarjalcev, ki so danes vodilni ustvarjalci slovenske jazzovske krajine. Zmagovalec skladateljske nagrade Jazzon 2023 je postal pianist Matic Štemberger s skladbo Catharsis. Drugo mesto je pripadlo skladbi Scapegoat avtorja Gala Goloba, tretje mesto pa je pripadlo skladbi Bandulf Cantrip avtorja Luke Zabrica.
Teden med 3. in 9. julijem je bil glede na meritve Univerze Maine v Združenih državah Amerike najtoplejši v zgodovini meritev. Povprečna temperatura je prvič presegla 17 stopinj Celzija. Kako bodo podnebne spremembe vplivale na Evropo in Slovenijo, se Rene Markič sprašuje s sogovornikoma klimatologom Renatom Bertalaničem z Agencije RS za okolje in Lidijo Živčič z društva Focus. foto: Reuters/MMC
Vse posledice neurij, ki so ta teden prizadela tako rekoč vse dele Slovenije, se šele razkrivajo. Kot smo že poročali, je včerajšnje neurje najhuje prizadelo Cerkno, kjer je bil tudi Marko Škrlj. Meteorolog Brane Gregorčič pravi, da so območja z razgibanim reliefom bolj dovzetna za vremenske ujme, vendar teh vsaj ta konec tedna na srečo ne bo več.
Umetna inteligenca bo s svojim hitrim razvojem vplivala tudi na gospodarstvo. Podjetja se bodo morala prilagoditi spremembam, svoje delavce in delavke pa izobraziti za nove spretnosti. A kot poudarja profesorica doktorica Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je nevzpodbuden predvsem podatek, da si kar polovica odraslih, ki niso deležni izobraževanja o delovanju in uporabi novih tehnologij, tega niti ne želi. Čeprav umetni inteligenci že danes namenjamo vse več pozornosti, bo ključno vlogo igrala v prihodnjih letih. Do leta 2030 bi po besedah profesorice doktorice Redek lahko prispevala enako svetovnemu gospodarstvu kot Indija in Kitajska skupaj. Z njo se je pogovarjal Rene Markič. foto: Pixabay
Svet RTV Slovenija je včeraj skoraj soglasno podprl imenovanje Zvezdana Martića za predsednika uprave RTV, ki bo predvidoma konstituirana v drugi polovici avgusta. Glede ekipe je bil Martić skrivnosten, ker bo svet šele v sredo prihodnji teden predvidoma imenoval dva člana bodoče uprave – ta bo štiričlanska. Četrti član uprave pa bo delavski direktor, ki ga bodo volili zaposleni. Je pa Martić povedal, da želi imeti v upravi pomoč na področju financ, prava in organizacije dela.
Kaj mi lahko priča pove o tem, kaj se je zgodilo? Kako naj jo izprašam, da bom dobil čim več uporabnih in verodostojnih informacij? Kako naj presodim, ali njeni izpovedbi lahko verjamem? Ali lahko zaupam, da je očividec prepoznal pravega storilca? O tem se sprašujejo sodniki, tožilci, odvetniki, policisti, kadar je pred njimi zaslišanje osebe vpletene v postopek. Odgovore jim ponuja priročnik z naslovom Pod katerim drevesom si ju videl? višjega sodnika Janka Marinka. Očividci so namreč pomemben, včasih edini vir informacij o dogodku, ki je obravnavan kot kaznivo dejanje. Z Jankom Marinkom se je pogovarjala Jolanda Lebar. Najprej o tem, da se načinov zaslišanja ni mogoče naučiti vnaprej in da zaslišanja postanejo boljša šele z izkušnjami iz prakse.
Naša starajoča se družba se trenutno nahaja v preddverju mnogih sprememb. Tik pred zdajci je realizacija dolgotrajne oskrbe, pereča debata se vije okoli osebne asistence in evtanazije, vlada pa je končno pristopila k naslavljanju največjega zdravstvenega, socialnega in finančnega problema naše družbe, ki je demenca. O teh temah se je Eva Lipovšek pogovarjala z nekdanjo vrhovno državno tožilko, varuhinjo človekovih pravic in svetovalko predsednika republike, sicer pa glasno aktivistko za pravice ranljivih, Vlasto Nussdorfer. foto: BoBo
Tudi Prvi se je 29. maja v delčku pridružil Evropskemu večeru zvokov, ki poteka pod okriljem projekta BAIR in pri katerem sodelujejo finski, srbski in slovenski radijski program. Pisana mavrica zvokov in besed je pričarala znane in manj znane zvočne svetove. Pri Evropskem večeru zvoka so sodelovali Jukka Mikkola iz studia v Helsinkih, Anamarija Štukelj Cusma, Maj Valerij in Mojca Delač, z Arsa, Vala202 in Prvega, strokovna sodelavca prof. dr. Katarina Kompan Erzar in prof. dr. Rajko Muršič. Režija: Saška Rakef Perko. Za tonske zveze je skrbel Aleš Ogrič, tonski mojstri: Rok Kokošinek, Vid Humer, Boštjan Repanjšek. Naj vas spomnimo, da lahko tudi prvi Večer zvokov na Prvem, v katerem smo obujali spomine na zvoke otroštva že najdete in poslušate v arhivu na spletni strani Prvega. Čim več zvokov, ki vam prijajo, vam ustvarjalna, mednarodna posadka želi tudi nadaljevanju večera.
Medtem ko so iz dneva v dan poletne temperature vedno višje, pa se mnogi brezdomni sprašujejo, kako bodo preživeli prihajajoče mesece, ko bo zunaj spet hladneje. Invalidni brezdomni namreč nimajo nikakršnega zatočišča, kamor bi lahko odšli v nadaljno nego, ko so ti odpuščeni iz zdravstvene oskrbe. Zatočišče za brezdomce pod okriljem Centra za socialno delo ima trenutno zasedene vse kapacitete, poleg tega pa zatočišče ni primerno za invalidne osebe. Težave pa ne morejo rešiti niti zdravstvene ustanove, saj tudi tam brezdomni ne morejo ostati v daljši oskrbi.
Letošnji zastoji so nas dokončno streznili; postalo je očitno, da se bomo brez ukrepov kmalu znašli v prometnem kolapsu. Zastoji povzročajo ogromno gospodarsko in okoljsko škodo. Brez razvite prometne infrastrukture tudi ni gospodarskega razvoja. To še posebej velja za Slovenijo, kjer logistika pomeni blizu 8 odstotkov BDP, toda soočamo se s preozkimi avtocestami in zastarelim železniškim omrežjem, ki ne omogoča ne povečanja hitrosti vlakov, ne povečanja kapacitet. Da so potrebni takojšnji mehki, kot tudi dolgoročni ukrepi na prometni infrastrukturi, poudarjajo na Strateškem svetu za investicije in gradbeništvo na Gospodarski zbornici, kjer so si zadali, da bodo v prihodnje bdeli nad projekti prometne infrastrukture, z njihove strani prihaja vrsta opozoril in rešitev.
V ponedeljek zvečer je neurje povzročilo velike težave tako na cestah kot v železniškem prometu. Sprožil se je tudi plaz na železniški progi med Savo in Zagorjem, ki je zasul tire in pozvročil, da je vlak iztiril. Težavo so reševali z nadomestnimi avtobusi, posledica so bile velike zamude. A potniki pravijo, da so zamude stalnica, pristojni pa jim odgovarjajo, da so te logična posledica nadgradnje železniške infrastrukture, ki jih moramo vzeti v zakup za dosego dolgoročnih ciljev.
Trenutno je v javni razpravi predlog novele zakona o javni rabi slovenščine. Ta ureja predvsem položaj slovenščine v digitalnem okolju. Dozdajšnji zakon, sprejet leta 2004 in dopolnjen leta 2010, je namreč po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko pisan v časih, ki še niso predvidevali tako močnega digitalnega razvoja. Foto: pixabay
Vitez krvodajalstva je častni naziv, ki ga prejmejo moški, ki so kri darovali stokrat in ženske, ki so kri darovale osemdesetkrat. V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra je v knjigo Vitezov krvodajalstva je vpisanih 206 rednih krvodajalcev, zadnja dva pa sta na stol za odvzem krvi stotič sedla pred dnevi/v torek. Oba sta povedala, da se krvodajalske akcije udeležita vsake tri mesece in da je krvodajalstvo zanju že način življenja. Da so krvodajalci vredni vsega spoštovanja, pa poudarjajo tudi zaposleni v centru za transfuzijsko medicino, ki se z njimi srečujejo že vrsto let.
Vojaški napadi v Ukrajini ne pojenjajo, kar 18 milijonov državljanov potrebuje pomoč, 5 milijonov je notranje razseljenih. Posledice vojne so psihosocialne stiske državljanov, med katerimi so tudi otroci, ki živijo v vsakodnevnem strahu. Da bi se za vsaj kratko obdobje umaknili z vojnega območja, si želijo mnogi, 85 otrokom pa se je ta želja uresničila s pomočjo Slovenske karitas in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Neveljaven email naslov