Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne. Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
V Italiji se danes začenja izvajati preverjanje obveznega cepljenja za starejše od 50 let. Potrdilo o cepljenju in prebolelosti v zadnjih šestih mesecih je obvezno tudi za prihod na delovno mesto.
Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.
Prireditev je že osmič pripravila Dijaška organizacija Slovenije. Priznanja podeljujejo dijakinjam in dijakom, ki niso uspešni samo v šoli, ampak tudi pri izvenšolskih dejavnostih. Domna Drobeža krasi velika vztrajnost, vse pa gradi na načelih "prijateljstvo, spoštovanje in poštenje". Vse to so mu privzgojili na treningih borilnih veščin.
Dan epilepsije obeležujemo vsako leto vsak drugi ponedeljek v februarju. Letos je naneslo, da je danes ravno valentinovo in tudi zato so izbrali geslo »Odpri srce«. V preteklem tednu smo o epilepsiji govorili v oddaji Med štirimi stenami z dr. Natalijo Krajnc, dr. med., specialistko otroške nevrologije in specialistko pediatrije, strokovno direktorico Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednico Društva Liga proti epilepsiji. Danes pa vam predstavljamo osebno zgodbo, zaupala nam jo je gospa Mateja Jakop, ki se je srečala s sinovo diagnozo, ko je bil star 3 leta, danes jih šteje 15. Luciji Fatur pripoveduje o začetkih, o vprašanjih, o prehojeni poti in o upanju za prihodnost.
Pogovor z Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija o sedanjosti in prihodnosti ter s Pavletom Jakopičem o utrinkih iz preteklosti radia, ki danes obeležuje svoj svetovni dan.
Mreži Demenci prijaznih točk, ki danes domuje že na skoraj 300 naslovih, se je danes pridružila tudi Splošna bolnišnica Jesenice. Točka je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem, zaposlenim ter ostalim v lokalni skupnosti, kamor se lahko obrnejo po informacije, povezane z boleznijo. »To je pomemben dan«, je na otvoritvi dejala predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukić Zlobec, s katero se je ob tem dogodku na kratko pogovarjala Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko so nekateri mandati ministrov za kulturo minili zelo medlo in hitro, je drugi mandat ministra Vaska Simonitija med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Izzivov za radijski pogovor je veliko. Za praznično oddajo ob 17-ih smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kakor da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se osredinili na najaktualnejše: na nedavno objavljene rezultate programskega razpisa, namenjenega štiriletnemu financiranju javnih kulturnih programov. Sodišče pa obravnava zahteve ministrstva po izselitvi nevladnikov iz Metelkove. Z Vaskom Simonitijem se je pogovarjal Aleksander Čobec.
Društvo Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, je v zadnjih dveh letih postalo znano zaradi opozarjanja na status kulturnega sektorja, o katerem pred krizo nismo govorili. Vsaj ne na tak način. Danes smo priča spremembam, političnim in ekonomskim, ki nevladnike in samozaposlene pehajo v nezavidljiv položaj. Kakšno leto so preživljali, je Blažu Maziju povedala strokovna sodelavka Društva Asociacija Polona Torkar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sarajevu smo se veselili prvega olimpijskega odličja za Slovence in Jugoslavijo, v Albertvilleu so zimske olimpijske in paraolimpijske igre prvič potekale na istem prizorišču, igre v Salt Lake Cityju so se v zgodovino prav toliko kot po zmagovalcih, vpisale po škandalih. Koliko olimpijskega duha je v teh mestih ostalo potem, ko je olimpijski ogenj ugasnil?
V Sarajevu smo se veselili prvega olimpijskega odličja za Slovence in Jugoslavijo, v Albertvilleu so zimske olimpijske in paraolimpijske igre prvič potekale na istem prizorišču, igre v Salt Lake Cityju so se v zgodovino prav toliko kot po zmagovalcih, vpisale po škandalih. Koliko olimpijskega duha je v teh mestih ostalo potem, ko je olimpijski ogenj ugasnil?
Zaščitne rokavice, razkužilne plastenke, zaščitne maske in uporabljeni testi so povečali količino odpadkov, ki jih zberemo vsak dan. Pravilno ravnanje z odpadno zaščitno opremo se nam zdi zelo pomembno, a marsikdo sploh ne ve, kam z odpadnim materialom oziroma v kateri zabojnik sodi. S tem vprašanjem smo se najprej obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer so na naša vprašanja odgovorili pisno oziroma ni zagotovilo sogovornika. Navajajo, da se podatki o odpadkih povezanih s COVID-19, ne evidentirajo in se o njih ne poroča na ravni, ki bi omogočala prikazovanje podatkov o količinah odpadnih mask, odpadnih testov za samotestiranje ipd. Vsaka bolnišnica pa mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki iz zdravstva, v katerem morajo biti opisane tako vse vrste odpadkov iz zdravstva kot tudi drugih odpadkov, ki nastajajo na območju opravljanja zdravstvene dejavnosti. Kam torej maskami, s testi za samotestiranje, sprašujemo Daria Roliha, vodjo poslovne enote ravnanja z odpadki pri Komunali Nova Gorica.
V zgodnjih jutranjih urah prve februarske nedelje se je v San Remu zaključil 72. festival italijanske popevke San Remo. Zmagovalca, ki sta postala tudi italijanska predstavnika na letošnjem izboru za pesem Evrovizije, sta Mahmood in Blanco z ljubezensko skladbo Brividi. V jutro na Prvem se je še s čisto svežimi vtisi in zgodbami letošnjega festivala San Remo oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Ta teden je bil objavljen razpis za vpis v prihodnje študijsko leto, prvič pa imajo Slovenci brez slovenskega državljanstva svojo razpisno kategorijo. Mladi rojaki iz sosednjih držav se lahko sicer vpišejo tudi kot študenti iz Slovenije in držav EU. Za Slovence brez slovenskega državljanstva pa je razpisanih 1061 vpisnih mest, kar je pomembno predvsem na fakultetah, kjer je vpis zaradi velikega zanimanja omejen. Študentom iz sosednjih držav pomaga tudi klub zamejskih študentov, ki deluje v Ljubljani in ga vodi Luka Paljk iz Ogleja, ki mu je po treh letih študija fizike Ljubljana postala drugi dom. Klub pa za bodoče slovenske bruce iz zamejstva danes pripravlja tudi spletni dan odprtih vrat...
Boj z rakom se začne pri preventivi, ki vključuje tudi tri presejalne programe za raka – Zora za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk in program Svit za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Podatki Registra raka kažejo, da smo v zadnjih dveh letih odkrivali manj novih primerov raka kot pred epidemijo, v zadnjem letu pa predvsem pri mlajših ženskah do 39. leta starosti odkrijejo premalo predrakavih sprememb na materničnem vratu.
Neveljaven email naslov