Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Po poteh romunskih migracij v času režima Nicolaeja Ceausescuja
“Novinarstvo v Romuniji ni v najboljšem stanju,” situacijo orišeta romunska novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, člana Jugo-vzhodne evropske novinarske organizacije, ki raziskujeta romunske migracije med letoma 1945 in 1989.
Po revoluciji leta 1989 so bila pričakovanja javnosti velika. Romuni so po desetletjih propagande težko pričakovali svobodo tiska. V 90-ih je kazalo dobro – imeli smo veliko časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, predvsem pa velika upanja za medije. V resnici pa ni bilo politične stranke, ki bi se zavzela za ureditev zakonodaje na področju medijev in za ureditev kakršnekoli finančne podpore. Dan za dnem se je finančna situacija slabšala.
Marina in Istvan sta se podala na pot, ki so jo ubrali romunski migranti v obdobju od konca druge svetovne vojne do padca Ceausescujevega režima. Gre za stran v romunskih zgodovinskih knjigah, ki še ni napisana.
Začelo se je leta 2005, ko me je iz Srbije kontaktiral vir, ki ga je strast do raziskovanja zgodovine vodila do dobrega poznavanja romunskega obdobja, o katerem govorimo. Poskušal je spodbuditi obe državi, Srbijo in Romunijo, da raziščeta zgodovino dogajanja na skupni meji. Da raziščeta, kaj se je zgodilo ljudem, ki so poskušali ilegalno zapustiti Romunijo.
Marina informacije – zgodbe žrtev, uradnikov, dokumente tajnih služb – zbira že 12 let. Dostop do dokumentov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike ni lahek, razloži Istvan.
Zaradi lažnih novic, vpliva družbenih medijev, nostalgije do časov komunizma in sovražnega govora naperjenega proti migrantom, pa smo se odločili, da ne bomo objavljali zgodb, ki jih ne podpirajo uradni dokumenti. Nočemo obtožb, da objavljamo lažne novice ali celo legende. Zato anonimnost ni rešitev.
“Glavni razlog, da se politična oblast noče ubadati s tem delom romunske zgodovine, je ravno možnost izplačila številnih zahtev po kompenzacij,” doda Marina Augusta Constantinoiu. Tema tako v Romuniji ostaja tabu.
Trenutno ima Romunija med državami, ki niso v vojni, najvišjo stopnjo izseljevanja prebivalcev – skoraj 4,5 milijonov Romunov se je po revoluciji pa do danes izselilo iz države. To so uradni podatki. Od tu izvira nostalgija za starimi časi – mladi se odseljujejo, starši in stari starši pa ostajajo in razmišljajo, da smo bili v starem režimu revni, a smo bili vsaj skupaj.
Zakaj se Evropejci obnašamo kot da so trenutne migracije nekaj, česar še nismo izkusili, če pa zgodovina uči drugače?
Po mojem mnenju je tu kulturni spor oz. problem, ki ga nočemo javno priznati ali o njem govoriti. Med komunizmom se je Evropa soočala z migracijami iz vzhoda na zahod, a znotraj Evrope in znotraj krščanske vere. Danes pa ljudje prihajajo iz drugih kontinentov, iz drugih kultur in ver. – Marina Augusta Constantinoiu
Ob tem ne smemo pozabiti, da je propaganda zaprtih mej in zavračanja zahoda v času komunizma vplivala na naš odnos do migrantov. To je rezultat komunizma – tujcev nočem sprejeti, za situacijo pa krivim nekaj posameznih političnih vodij. – Istvan Deak
Dva romunska novinarja opravljata delo celega inštituta. Obljubljata, da projekt še ni zaključen – delo nadaljujeta v imenu žrtev, ki so ilegalno prečkale meje med letoma 48 in 89, ter njihovih svojcev.
Celotnemu pogovoru v angleškem jeziku lahko prisluhnete spodaj.
Na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic se zdravi 209 (17.11.) bolnic in bolnikov s covidom. Najtežji bolniki potrebujejo štiriindvajset urno medicinsko oskrbo in spremljanje zdravstvenih delavcev. Kljub intenzivnemu zdravljenju je pri njih meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. »Bolniki so ves čas na robu,« pravi anesteziolog asist. dr. Marko Žličar iz Kliničnega centra v Ljubjani. O zdravljenju najbolj kritičnih pacientov se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Marko Žličar
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. v Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.
Po vzoru iz spomladanskega prvega vala epidemije je vlada z namenom omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom za najmanj 14 dni zaustavila medkrajevni, mestni in železniški javni promet. Še naprej pa je med drugim dovoljen prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, dovoljeni so tudi taksi prevozi. Za olajšanje prevoza na delo je ministrstvo za infrastrukturo vključilo rešitev, s katero se bo lahko v enem vozilu na delo vozilo največ šest sodelavcev.
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Katarina Lindič je prostovoljka pri Rdečem križu že vrsto let.
Nošenje obraznih mask je poleg razkuževanja rok in vzdrževanja razdalje še vedno temeljni steber preventive pred okužbo in s tem širjenja covid virusa. Ponudba obraznih mask na trgu, v trgovinah in na spletu pa je zelo velika in raznolika glede materialov iz katerih so izdelane, od tega pa je odvisna tudi njihova učinkovitost. Na Inštitutu Jožef Stefan so doslej testirali že več kot 150 različnih mask in pri tem ugotovili tudi zelo različno učinkovitost. Z prof. dr. Majo Remškar se je o rezultatih pogovarjala Helena Lovinčič.
Les je favorit med materiali prihodnosti za industrijsko predelavo. Jernejka Drolec
Pred 100 leti, 12.novembra 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija, podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na Italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence. Več Sabrina Mulec.
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Z nekaterimi od njih je o težavah, izgubi, strahovih in upih govorila Andreja Čokl.
Številni lokali, trgovine in drugi ponudniki v stari Ljubljani v veliki meri živijo od turistov, ki pa jih že od prvega vala epidemije tako rekoč ni. Poleg tega so bili številni prisiljeni znova zapreti svoja vrata. Nekateri so že obupali in trajno zaprli dejavnost, drugi pa vztrajajo, a komaj preživijo. Zato že težko čakajo ukrepe 6. protikoronskega zakona, predvsem delno nadomestilo fiksnih stroškov tistim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Iva Renčelj iz trgovine IKA poudarja, da je ta ukrep pričakovala že prej, saj fiksni stroški nastajajo ne glede na to, ali posluješ ali ne. Kot še poudarja, kriza ni prizadela le trgovin, kot je njihova - gre za družinsko drjavnost -, temveč tudi vse, s katerimi sodelujejo. Ker prodajajo izdelke izključno slovenskih avtorjev, je velik upad prodaje močno prizadel tudi njih. V trgovini so želeli letos še koga redno zaposliti, a je tudi to padlo vodo.
Ko se je letos spomladi začela epidemija novega koronavirusa, se je zaradi ustavitve velikega dela gospodarskih dejavnosti močno povečala brezposelnost. Med skupinami, ki jih je to najbolj prizadelo, so tudi mladi: skupno število brezposelnih, mlajših od 30 let, je bilo konec preteklega meseca za slabih 30 odstotkov višje kot pred enim letom. Po zadnjih podatkih o stopnji brezposelnosti, ki veljajo za mesec avgust, je brezposelnih skoraj 11 odstotkov mladih od 25 do 29 let in dobrih 16 odstotkov mladih od 15 do 24 let. Prispevek Alje Zore. foto: useche70 (Pixabay)
Število testiranj se je v drugem valu epidemije zaradi novega koronavirusa povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so trenutne zmogljivosti trenutno v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi. Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s covidom-19 potrdil s PCR-metodo. Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih PCR testov, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem se je z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano, pogovarjal Peter Močnik.
Na ministrstvu za Infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega, so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Večinoma gre za manjše prekoračitve, in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša - po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj 1000 evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 €. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami. Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, vse podrobnosti še niso povsem dorečene, a nekatere denarne kazni nameravajo znižati. Dejstvo je, da je Slovenija med državami, kjer so denarni kazni za te in druge prekrške med najvišjimi, sploh ob upoštevanju kupne moči, kljub temu pa je hitrost vzrok za skoraj polovico vseh najhujših nesreč v Sloveniji. Strokovna javnost je predlog sprejela z nekaj zadržki; o tem kakšni so, več v nadaljevanju. Najprej pa poslušajmo, kako vzroke in namen znižanja nekaterih glob pojasnjuje minister za Infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki mi je uvodoma povedal, da so do predloga prišli, ko so primerjali našo kaznovalno politiko s tistimi v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
Po nekaterih izračunih energetska revščina v Evropi prizadene več kot 50 milijonov ljudi. O njej govorimo, kadar si gospodinjstvo ne more oz. zelo težko privošči zagotovitev vseh osnovnih energetskih potreb, kot so električna energija, ogrevanje in dostop do vode. V zimskih mesecih se tveganje za energetsko revščino še poveča. Evropski projekt EmpowerMED, ki ga koordinira društvo za sonaraven razvoj Focus, se bori proti energetski revščini, poleg tega pa poskuša doseči tudi zmanjšanje izpustov CO2 in spodbuditi naložbe v trajnostno energijo. V Okviru projekta bodo pomagali več kot 4 tisoč energetsko revnim gospodinjstvom v Sredozemlju. Več o pomoči, ki bo na voljo v Sloveniji, pa v pogovoru, ki ga je pripravila Andreja Gradišar. Njen sogovornik je dr. Tomislav Tkalec iz Društva Focus.
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
S posledicami pandemije se spopadajo številna podjetja v Sloveniji. Evropska komisija je sicer napovedala, da naj bi slovensko gospodarstvo prišlo na raven pred pandemijo leta 2022. Tudi v žirovski družbi Poclain Hydraulics, ki je trinajst let v večinski francoski lasti, čutijo nova nihanja na evropskem trgu, obenem pa tudi spodbudna oživljanja pri globalnih kupcih. Pogovor z direktorjem Alešem Bizjakom.
Danilo Katz je ravnatelj evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku, na kateri za 95 učencev skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar 4 jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov - od 1. do 4. - še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.
Neveljaven email naslov