Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teden programiranja, ki bo od sobote potekal po številnih krajih po Sloveniji, je namenjen dvigu digitalne pismenosti. O pestrem dogajanju v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Krškem in Mariboru ter o digitalnem opismenjevanju v pogovoru Urške Henigman z ambasadorko codeweeka Katja Koren Ošljak.
Več kot 100 brezplačnih dogodkov po vsej Sloveniji
V 21. stoletju, ko si življenja brez digitalnih naprav in povezanosti prek spleta ne moremo več predstavljati, je poznavanje računalniškega jezika in spletnega okolja temeljno znanje. Računalniško opismenjevanje pri nas še ni sistematično vključeno v izobraževalni sistem, v osnovni šoli imamo izbirni predmet v drugi in tretji triadi, v srednji šoli pa le v prvem letniku. Ambasadorka codeweek Slovenija Katja Koren Ošljak poudarja, da je na načelni ravni v slovenskem šolstvu poučevanje digitalnih veščin prisotno. Vendar gre za priporočila:
Nekateri učitelji ta priporočila jemljejo zelo zares, se zelo trudijo in pomagajo otrokom pri osvajanju teh veščin. Drugi pa malo manj. Imamo neko sivo cono, saj nihče niti ne ocenjuje znanja učencev niti preverja dela učiteljev. Upam, si želim, da bi poučevali tudi postavljanje uporabe tehnologije v družbeni kontekst. Ne le računalništva in informatike.
Codeweeek zato po vsej Sloveniji organizira številne delavnice za otroke, učence, dijake, študente in druge. V 14-ih dneh se bo zvrstilo več kot 100 dogodkov. V zgornjem posnetku lahko slišite podrobnosti o dogajanju v Ljubljani, Mariboru in v Krškem. Več pa najdete na http://codeweek.si/otvoritev2018/ in https://codeweek.eu/events.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Teden programiranja, ki bo od sobote potekal po številnih krajih po Sloveniji, je namenjen dvigu digitalne pismenosti. O pestrem dogajanju v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Krškem in Mariboru ter o digitalnem opismenjevanju v pogovoru Urške Henigman z ambasadorko codeweeka Katja Koren Ošljak.
Več kot 100 brezplačnih dogodkov po vsej Sloveniji
V 21. stoletju, ko si življenja brez digitalnih naprav in povezanosti prek spleta ne moremo več predstavljati, je poznavanje računalniškega jezika in spletnega okolja temeljno znanje. Računalniško opismenjevanje pri nas še ni sistematično vključeno v izobraževalni sistem, v osnovni šoli imamo izbirni predmet v drugi in tretji triadi, v srednji šoli pa le v prvem letniku. Ambasadorka codeweek Slovenija Katja Koren Ošljak poudarja, da je na načelni ravni v slovenskem šolstvu poučevanje digitalnih veščin prisotno. Vendar gre za priporočila:
Nekateri učitelji ta priporočila jemljejo zelo zares, se zelo trudijo in pomagajo otrokom pri osvajanju teh veščin. Drugi pa malo manj. Imamo neko sivo cono, saj nihče niti ne ocenjuje znanja učencev niti preverja dela učiteljev. Upam, si želim, da bi poučevali tudi postavljanje uporabe tehnologije v družbeni kontekst. Ne le računalništva in informatike.
Codeweeek zato po vsej Sloveniji organizira številne delavnice za otroke, učence, dijake, študente in druge. V 14-ih dneh se bo zvrstilo več kot 100 dogodkov. V zgornjem posnetku lahko slišite podrobnosti o dogajanju v Ljubljani, Mariboru in v Krškem. Več pa najdete na http://codeweek.si/otvoritev2018/ in https://codeweek.eu/events.
Eden najbolj obleganih krajev današnjega prazničnega dne je po tradiciji tudi Ptujska gora. »Kot svetilka sredi Dravskega polja stoji na višini 352 metrov – stoletna priča vernosti in navzočnosti Boga med ljudmi«, je v knjižnem delu z naslovom: »Bratje minoriti 80 let na Ptujski gori« napisal redovnik in zgodovinar doktor Bogdan Kolar. V naslednjih minutah bomo izvedeli, kako so redovniki - minoriti prišli na Ptujsko goro, kjer stoji bazilika Marije zavetnice, ki jo letno obišče okoli 60 tisoč romarjev in zakaj so prav tem v petdesetih letih minulega stoletja tam prepovedali opravljanje verskih obredov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Maturanta Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana Filip Geč in Aljaž Kavčič sta med zmagovalci mednarodnega tekmovanje SciChallegne. V tekmovalni del je bilo vključenih 438 raziskovalnih projektov, Filip in Aljaž pa sta prepričala z raziskovalno nalogo “Sinteza flourescenčno aktivnih barvil s flouresceinskim skeletom in njihova aktivnost.” Vse učinkovine so pripravili v laboratoriju na Kemijskem inštitutu in jih testirali za nadaljnje aplikacije. Tovrstne strukture odpirajo možnosti za medicinske aplikacije. Predvsem za detekcijo agregatov pri nevrodegenerativnih obolenjih, kot tudi označevanje tumorjev v medicini. Mlada ekipa za to želi še nadgraditi izsledke iz nagrajene raziskovalne naloge. Filip in Aljaža pa nista edina dijaka, ki ju že kot najstnika zanima resno raziskovalno delo. Mentor Marko Jeran s Kemijskega inštituta pripoveduje, da tudi na vrhuncu počitnic sodeluje s številnimi dijaki, ki se zanimajo za raziskovalne teme in literaturo.
O novi tuji investiciji se je z državnim sekretarjem ministrstva za gospodarstvo Alešem Cantaruttijem pogovarjala Simeona Rogelj.
Gorsko-kolesarske poti na Koroškem so iz leta v leto bolj popularne, turistov, ki prisegajo na to obliko oddiha je vedno več, ta teden pa so polno zasedene predvsem urejene naravne poti v parku JAMNICA. Tam je od prejšnje sobote na sporedu 5. BLACK HOLE Festival ali, če prevedemo, 5. Festival Črne luknje.
V zraku je … Mittelfest. Letošnji festival končuje triletno zgodbo, posvečeno štirim elementom - vodi, zemlji, ognju in letos še zraku. Zrak je tista nevidna snov, ki nam omogoča preživetje, hkrati pa je povezovalen element, saj med nami (še) ne povzroča konfliktov. Povezoval nas bo tudi od 15. do 25. julija, ko se bo v italijanskem mestecu Čedad zvrstilo kar nekaj gledaliških, plesnih predstav in koncertov, velja pa omeniti koncert angleškega glasbenika Stinga in domače zasedbe Laibach.
Na Krvavcu že od pradavnih časov domujejo zlovoljni škratje, ki zelo radi nagajajo tamkajšnjim pastirjem in drugim planincem. Tako nekako se začenja napeta otroška zgodba, ki jo je v slikanici O pastirjih in škratih s Krvavca nedavno objavil nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc. No, že v kratkem pa bo ta zgodba prerasla platnice knjige. Prihajajočo nedeljo, 09. julija, bodo namreč na Krvavcu odprli poučno, interaktivno, pravljično-doživljajsko Pot pastirskih škratov, ki ji je v navdih prav Grilčeva zgodba. Za kaj pravzaprav gre pri tem projektu, je preverjal Goran Dekleva.
Ta teden je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prvič poletni tabor za učence z Aspergrejevim sindromom, ki odpira možnosti dodatnega izobraževanja otrok, ki so prevečkrat potisnjeni v ozadje. Zakaj je tabor pomemben za otroke z Aspergerjevim sindomom in kakšno znanje si bodo pridobili, pa v prispevku Petre Medved.
Zakon o dimnikarskih storitvah, ki je stopil v veljavo z novim letom, je spremenil sistem izvajanja dimnikarske službe. Namesto koncesij morajo dimnikarske službe za izvajanje storitev pridobiti licenco, uporabniki pa si morajo do konca meseca vsaj za obdobje 12-ih mesecev izbrati dimnikarsko družbo, ki bo še naprej izvajala obvezen pregled na malih kurilnih napravah. O postopkih izbire, cenah, licencah in inšpekcijskih nadzorih, v pogovoru z generalno direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Tanjo Bolte.
V okviru Javne agencije za knjigo Republike Slovenije se je lani začel štiriletni projekt Vključujemo in aktiviramo!, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Gre za socialno aktivacijo štirih ranljivih skupin z vključitvijo kulturne komponente, ki naj bi udeležence projekta približala trgu dela in zmanjšala brezposelnost. V projekt so vključene osebe s težavami v duševnem zdravju, zaporniki v fazi odpusta, osebe, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od prepovedanih drog in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Kako se je v projekt Vključujemo in aktiviramo vključila ta zadnja skupina, bomo slišali v prispevku Petre Medved. Foto: Iztok Sunčič
Socialna aktivacija ranljivih skupin z vključitvijo kulturne komponente je cilj štiriletnega projekta »Vključujemo in aktiviramo!« v okviru Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, ki se je začel lani in ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V projekt so vključene štiri ranljive družbene skupine: osebe z motnjami v duševnem razvoju, osebe s težavami v duševnem zdravju, zaporniki v fazi odpusta in osebe, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od prepovedanih drog. Socialna aktivacija naj bi udeležence projekta približala trgu dela, zmanjšala brezposelnost in posredno znižala odstotek ljudi, ki živijo pod pragom revščine. V tokratnem prispevku Petre Medved bomo slišali, kako so v projekt »Vključujemo in aktiviramo!« vključene osebe z motnjami v duševnem zdravju.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so priredili Dan za boljši korak. Z donacijo Skupine SIJ – Slovenske industrije jekla - so kupili dve novi napravi za otroke, ki bosta omogočili dodatne terapije in tako pripomogli k učinkovitejši rehabilitaciji otrok. Prispevek Petre Medved.
Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, ki prizadene mlajše odrasle v najaktivnejši življenjski dobi, tako ženske kot moške, vendar ženske veliko pogosteje kot moške. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu že približno 3 milijone. STAklub je danes ob svetovnem dnevu multiple skleroze pripravil okroglo mizo, na kateri je bil predstavljen pogled zdravniške stroke na to bolezen, o življenju z njo pa je govoril tudi bolnik Gregor Selak. Prispevek Petre Medved.
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Posnetek kratkem pogovoru med papežem Frančiškom in ameriško prvo damo Melanijo Trump, ki je včeraj zaokrožil po spletu, je bil tako slabo razumljiv, da je ves svet mislil, da Melanija svojega moža hrani s pico. Takoj po tem, ko se je po slovenskih družabnih omrežjih razvnelo pravo ogorčenje nad novico, so se vsi pomembni svetovni mediji razpisali o potici, slovenski sladici, ki jo v Melanijini domovini ljudje jedo za božič. Do preobrata oz. do pravilnega razumevanja pogovora med Melanijo in Frančiškom je prišlo po zaslugi našega rimskega dopisnika Janka Petrovca, ki je na poti na naslednjo novinarsko zadolžitev z nami delil svojo zgodbo o potici.
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani se je začel Mednarodni festival Igraj se z mano, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že enajstič zapored. Namenjen je enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Dogajanje na Festivalu je spremljala Petra Medved.
V Sloveniji pod pragom tveganja revščine živi skoraj vsak sedmi človek. Med njimi je največ upokojencev, a za normalno življenje včasih ne zaslužijo dovolj niti tisti, ki imajo redno službo. Ob nacionalnem tednu prostovoljstva vam na Prvem zato predstavljamo humanitarni zavod Pod strehco, ki se nahaja na Zaloški cesti v Ljubljani, v njem pa socialno ogroženi dobijo topel obrok po simbolični ceni. Dnevno pripravijo okoli 300 kosil, za pripravo katerih so z izjemo kuharja zadolženi sami prostovoljci. Pod strehco se je oglasila Andreja Gradišar.
Prvi se je 7. maja drugič pridružil projektu Irske nacionalne radiotelevizije RTE in njihovega radijskega programa RADIO 1, kjer so že 22-ič zapored svoje poslušalce prebudili s pomočjo jutranjega ptičjega petja. Gre za neke vrste radijski maraton, saj skupaj prenašajo kar 6 ur petja. Projekt je že zdavnaj prerasel državne okvire Irske, letos so se pridružile radijske postaje iz 13 držav, med njimi Avstrija, Velika Britanija, Nizozemska, Norveška, Španija in celo Indija. Za prevod slišanega je na Prvem skrbel ornitolog Dare Fekonja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2017 je prejela podjetniška skupina arhitektov in informatikov, ki je razvila inovativno metodo oblikovanja zazidave, ki statične prostorske načrte, ki so bili do zdaj shranjeni v debelih knjigah, spreminja v interaktivni prostor rešitev.
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, smo močno v zmoti. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na slehernem segmentu našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
Neveljaven email naslov