Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hana Mačkovšek

05.10.2018

V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Ob tej priložnosti vsako leto podelijo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva, na Prvem pa lahko slišate nekoga, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in strokovnostjo. Eno takih učiteljic je pred mikrofon povabila Špela Šebenik.

Pogovor s Hano Mačkovšek ob mednarodnem dnevu učiteljev

V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Tema letošnjega svetovnega dneva učiteljev je: pravica do izobrazbe je tudi pravica do usposobljenega učitelja. Delo s priseljenci in otroki z mednarodno zaščito prav gotovo zahteva še dodatno usposobljenega učitelja, več smo izvedeli v pogovoru s sogovornico, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in s strokovnostjo.

Hana Mačkovšek na OŠ Livada v Ljubljani uči glasbeno umetnost, vodi pevska zbora, tudi sama je glasbenica. Poučevati na šoli, kjer večina otrok ne prihaja iz slovenskega kulturnega okolja, je izziv, ki si ga je naša sogovornica želela. Opustila je celo priložnost, da bi šla poučevat glasbo na Novo Zelandijo, in se prijavila na razpis za delo učitelja na OŠ Livada. Po njenem mnenju mora biti učitelj usposobljen na več nivojih:

Eno je osnovna psihofizična usposobljenost. Vsak dan, vsako uro se je namreč treba umiriti, pripraviti in biti pozoren na vsako besedo, ki jo izrečeš v razredu. Včasih lahko samo ton besede ali njen pomen za nekoga nekaj spremeni. To je torej osnova, potem je tu seveda splošna strokovna usposobljenost in, kot je značilno za našo šolo, še specifična usposobljenost. Jaz sem samoiniciativno raziskovala multikulturno glasbo in to mi sedaj pride prav. Imam učenko iz Sirije, učenko iz Indije in potem se tudi vsi pri pevskem zboru naučimo na primer indijsko skladbo. In tu je treba poznati nekatere značilnosti multikulturne glasbene vzgoje, zakonitosti afriške ali indijske glasbe. Če te to veseli, se v to vržeš, a je izven osnovnega obsega in zahteva lastno razsikovanje in lastne vložke.

Kar zadeva ugled in položaj poklica učitelja v družbi, Hana Mačkovšek pravi, da veljajo določene predstave, kot sta lahka služba in ugoden delovni čas.

Ampak to so stereotipi. Jaz mislim, da to sploh ni služba. To je poslanstvo, ki ga živiš ves čas in se ga spominjaš zvečer, se spomniš na to zjutraj, na morju na primer nabiram prodnike, ki bodo čez dva meseca postali inštrumenti pri glasbi. Mislim, da bi lahko tudi učitelji sami več naredili in bi več govorili o pozitivnih primerih (…) in o tem, kakšne krasne stvari se dogajajo v razredih in šolah.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Hana Mačkovšek

05.10.2018

V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Ob tej priložnosti vsako leto podelijo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva, na Prvem pa lahko slišate nekoga, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in strokovnostjo. Eno takih učiteljic je pred mikrofon povabila Špela Šebenik.

Pogovor s Hano Mačkovšek ob mednarodnem dnevu učiteljev

V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Tema letošnjega svetovnega dneva učiteljev je: pravica do izobrazbe je tudi pravica do usposobljenega učitelja. Delo s priseljenci in otroki z mednarodno zaščito prav gotovo zahteva še dodatno usposobljenega učitelja, več smo izvedeli v pogovoru s sogovornico, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in s strokovnostjo.

Hana Mačkovšek na OŠ Livada v Ljubljani uči glasbeno umetnost, vodi pevska zbora, tudi sama je glasbenica. Poučevati na šoli, kjer večina otrok ne prihaja iz slovenskega kulturnega okolja, je izziv, ki si ga je naša sogovornica želela. Opustila je celo priložnost, da bi šla poučevat glasbo na Novo Zelandijo, in se prijavila na razpis za delo učitelja na OŠ Livada. Po njenem mnenju mora biti učitelj usposobljen na več nivojih:

Eno je osnovna psihofizična usposobljenost. Vsak dan, vsako uro se je namreč treba umiriti, pripraviti in biti pozoren na vsako besedo, ki jo izrečeš v razredu. Včasih lahko samo ton besede ali njen pomen za nekoga nekaj spremeni. To je torej osnova, potem je tu seveda splošna strokovna usposobljenost in, kot je značilno za našo šolo, še specifična usposobljenost. Jaz sem samoiniciativno raziskovala multikulturno glasbo in to mi sedaj pride prav. Imam učenko iz Sirije, učenko iz Indije in potem se tudi vsi pri pevskem zboru naučimo na primer indijsko skladbo. In tu je treba poznati nekatere značilnosti multikulturne glasbene vzgoje, zakonitosti afriške ali indijske glasbe. Če te to veseli, se v to vržeš, a je izven osnovnega obsega in zahteva lastno razsikovanje in lastne vložke.

Kar zadeva ugled in položaj poklica učitelja v družbi, Hana Mačkovšek pravi, da veljajo določene predstave, kot sta lahka služba in ugoden delovni čas.

Ampak to so stereotipi. Jaz mislim, da to sploh ni služba. To je poslanstvo, ki ga živiš ves čas in se ga spominjaš zvečer, se spomniš na to zjutraj, na morju na primer nabiram prodnike, ki bodo čez dva meseca postali inštrumenti pri glasbi. Mislim, da bi lahko tudi učitelji sami več naredili in bi več govorili o pozitivnih primerih (…) in o tem, kakšne krasne stvari se dogajajo v razredih in šolah.


08.07.2024

"Dali bomo vse od sebe, ker je to edini način igranja, ki ga poznam," pred nastopom na Jazz festivalu Ljubljana obljublja saksofonist James Brandon Lewis

V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).


12.07.2024

Tututu orchestra - Med napisanim in improvizacijo

Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.


10.07.2024

Pazite, da visoke temperature ne bodo previsoke za vaše zdravje

Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.


10.07.2024

Dolgotrajna oskrba

Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.


07.07.2024

Kdo lahko pazi na našega psa, ko gremo na dopust?

Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.


08.07.2024

Novela zakona predvideva povišanje rejnin s 150 na 300 evrov in uvedbo letnega dodatka

Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay


03.07.2024

Predlog zakona o psihoterapiji je v javni razpravi, a nasprotniki pravijo, da je škodljiv za paciente

Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.


02.07.2024

Lex Magnifico združil opozicijo v ljubljanskem mestnem svetu

Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.


02.07.2024

Gotovina ali kartica?

Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.


01.07.2024

Navijači se za večerno tekmo ogrevajo s prepevanjem in popivanjem

Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari


01.07.2024

Zgodovinska tekma v Frankfurtu

Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?


28.06.2024

Mladim je treba dati prostor in priložnost

20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?


27.06.2024

Calciosociale - družbeno občutljivi nogomet

Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.


26.06.2024

Sončna elektrarna je lahko tudi pašnik in raziskovalni teren

V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.


26.06.2024

Spremembe zakona o invalidskih organizacijah so "nedemokratične"

Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay


25.06.2024

Vzdušje v Kölnu pred večerno nogometno tekmo

Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.


20.06.2024

Patrik Gorjak

V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.


23.06.2024

»Slovenci nismo smučarski, ampak nogometni narod«

V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.


21.06.2024

Amiotrofična lateralna skleroza

21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.


21.06.2024

Toksikolog Razinger: Od 10 do 50 odstotkov ugrizov strupenjač je suhih ugrizov

V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.


Stran 9 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov