Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mesecu radijskega praznovanja so v nedeljskem jutru besedo dobili radijci
Kako danes poteka novinarsko delo, priprava in montaža prispevkov, ki jih slišite na – vedno pogosteje – digitalnih valovih našega radia? Ali pa, kaj prinaša razvoj vizualnega radia, ki postaja nova oblika medija? Ob radijski 90-letnici se ne oziramo v preteklost, temveč predstavljamo radijsko sedanjost in se sprašujemo o prihodnosti. Delo radijskih novinarjev, glasbenih urednikov, tehnične ekipe, fonetikov in mentorjev v Centru za kulturo govora predstavljajo predstavniki mlajše radijske generacije.
Andreja Gradišar je najmlajša v Uredništvu jutranjega in dnevnega programa, del prvoprogramske ekipe je šest let in najraje raziskuje teme povezane z živalmi, pogosto pa jo slišite tudi v sobotni jutranji oddaji za najmlajše Radijski ringaraja. Pravi, da se je od starejših kolegov naučila predvsem to, da napake niso tako usodne, kot se najprej zdi. Priprave novinarskega prispevka pa si ne predstavlja brez pomoči svetovnega spleta.
“Slišala sem zgodbe, da so novinarji nekoč tudi trkali na vrata tistega, ki so ga želeli dobiti pred mikrofon. Šli so torej kar na dom. Splet je sicer tudi super kanal za širjenje radijskih vsebin. V prihodnosti pa bi radio peljala med ljudi, večkrat bi postavila terenski studio.”
Del t.i. novega vala glasbenih urednikov na Prvem je Andrej Prezelj. Njegov glasbeni izbor slišite ob četrtkih popoldne, v sobotnem dopoldnevu in ob sredah zvečer v oddaji Glasbena preobleka. Izbor glasbe je sicer zelo občutljiva točka celostne podobe radijskega programa – okusi so različni, hkrati pa je treba slediti začrtanim uredniškim smernicam. A glasbeni izbor ne more biti povsem neodvisen od preferenc tistega, ki izbira. Radio se danes tudi sliši glasneje, glasba je na splošno glasnejša. Ali se določena glasba umika drugi?
“Seveda imamo danes hiperprodukcijo popularne, nove glasbe, ki pa za Prvi program niti ni tako značilna. Moj glasbeni izbor je osnovan tako, da sem z eno nogo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti.”
Danes je izbor in predvajanje glasbe digitaliziran, od trakov do skoraj popolne digitalizaije smo prišli v zadnjih nekaj deset letih. Pomemben del sprememb v načinu radijskega dela je (bil) torej tudi razvoj v tehnologiji. DaletPlus se reče programu, ki ustvari skoraj vse kar pride do vaših ušes in ni povezano z vsebino. Računalniški program, ki nemalokrat povzroči slabo voljo med tistimi, ki ga uporabljamo. Le klic stran je Anže Ančimer, ki priskoči na pomoč. Sicer je Anže tudi tonski mojster, ukvarja pa se z razvojem radia na področju vizualnosti. Spletni radijski video prenosi niso prihodnost, so sedanjost.
“Radio nikoli prej ni bil tako vizualni medij, kot je danes. Postal je bolj odprt. Bo pa v prihodnosti vedno več vsebin na zahtevo in obeta se hitrejši razvoj vizualnega radia.”
Radio, vizualni medij, ki pa bo imel vedno v ospredju vsebino in rabo pravilne slovenske besede, ki ji na Radiu Slovenija ostajamo zavezani kljub novim tehnologijam, načinu dela in sodobnejši glasbi. Govor je eno od glavnih področij dela, s katerim se ukvarja posebna »služba« – Center za kulturo govora. Obiskati ga mora vsak, ki želi nastopati pred mikrofonom. Jezikovna šola vključuje tako učenje slovenščine v teoriji kot govorne vaje, na koncu je avdicija. Gre za dolg in resen proces, tako je že vrsto let, a z leti se je tudi marsikaj spremenilo, pojasnita fonetičarka Mateja Juričan in napovedovalec ter mentor Bernard Stramič.
“Drugače se je bralo besedila, ni bilo osebne note. Šlo je za hladno branje in surovo podajanje informacij.”
“Danes težko srečaš kandidata, ki bi zbrano prebral eno stran. Ker nima koncentracije. In kandidati se tudi vedno bolj derejo, kar je posledica komercialnih medijev, kjer mora biti vse senzacionalno. Včasih potrebuješ nekaj mesecev, da kandidata utišaš. Da prebere eno enostavno vremensko napoved, kjer seveda ni nič senzacionalnega.”
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V mesecu radijskega praznovanja so v nedeljskem jutru besedo dobili radijci
Kako danes poteka novinarsko delo, priprava in montaža prispevkov, ki jih slišite na – vedno pogosteje – digitalnih valovih našega radia? Ali pa, kaj prinaša razvoj vizualnega radia, ki postaja nova oblika medija? Ob radijski 90-letnici se ne oziramo v preteklost, temveč predstavljamo radijsko sedanjost in se sprašujemo o prihodnosti. Delo radijskih novinarjev, glasbenih urednikov, tehnične ekipe, fonetikov in mentorjev v Centru za kulturo govora predstavljajo predstavniki mlajše radijske generacije.
Andreja Gradišar je najmlajša v Uredništvu jutranjega in dnevnega programa, del prvoprogramske ekipe je šest let in najraje raziskuje teme povezane z živalmi, pogosto pa jo slišite tudi v sobotni jutranji oddaji za najmlajše Radijski ringaraja. Pravi, da se je od starejših kolegov naučila predvsem to, da napake niso tako usodne, kot se najprej zdi. Priprave novinarskega prispevka pa si ne predstavlja brez pomoči svetovnega spleta.
“Slišala sem zgodbe, da so novinarji nekoč tudi trkali na vrata tistega, ki so ga želeli dobiti pred mikrofon. Šli so torej kar na dom. Splet je sicer tudi super kanal za širjenje radijskih vsebin. V prihodnosti pa bi radio peljala med ljudi, večkrat bi postavila terenski studio.”
Del t.i. novega vala glasbenih urednikov na Prvem je Andrej Prezelj. Njegov glasbeni izbor slišite ob četrtkih popoldne, v sobotnem dopoldnevu in ob sredah zvečer v oddaji Glasbena preobleka. Izbor glasbe je sicer zelo občutljiva točka celostne podobe radijskega programa – okusi so različni, hkrati pa je treba slediti začrtanim uredniškim smernicam. A glasbeni izbor ne more biti povsem neodvisen od preferenc tistega, ki izbira. Radio se danes tudi sliši glasneje, glasba je na splošno glasnejša. Ali se določena glasba umika drugi?
“Seveda imamo danes hiperprodukcijo popularne, nove glasbe, ki pa za Prvi program niti ni tako značilna. Moj glasbeni izbor je osnovan tako, da sem z eno nogo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti.”
Danes je izbor in predvajanje glasbe digitaliziran, od trakov do skoraj popolne digitalizaije smo prišli v zadnjih nekaj deset letih. Pomemben del sprememb v načinu radijskega dela je (bil) torej tudi razvoj v tehnologiji. DaletPlus se reče programu, ki ustvari skoraj vse kar pride do vaših ušes in ni povezano z vsebino. Računalniški program, ki nemalokrat povzroči slabo voljo med tistimi, ki ga uporabljamo. Le klic stran je Anže Ančimer, ki priskoči na pomoč. Sicer je Anže tudi tonski mojster, ukvarja pa se z razvojem radia na področju vizualnosti. Spletni radijski video prenosi niso prihodnost, so sedanjost.
“Radio nikoli prej ni bil tako vizualni medij, kot je danes. Postal je bolj odprt. Bo pa v prihodnosti vedno več vsebin na zahtevo in obeta se hitrejši razvoj vizualnega radia.”
Radio, vizualni medij, ki pa bo imel vedno v ospredju vsebino in rabo pravilne slovenske besede, ki ji na Radiu Slovenija ostajamo zavezani kljub novim tehnologijam, načinu dela in sodobnejši glasbi. Govor je eno od glavnih področij dela, s katerim se ukvarja posebna »služba« – Center za kulturo govora. Obiskati ga mora vsak, ki želi nastopati pred mikrofonom. Jezikovna šola vključuje tako učenje slovenščine v teoriji kot govorne vaje, na koncu je avdicija. Gre za dolg in resen proces, tako je že vrsto let, a z leti se je tudi marsikaj spremenilo, pojasnita fonetičarka Mateja Juričan in napovedovalec ter mentor Bernard Stramič.
“Drugače se je bralo besedila, ni bilo osebne note. Šlo je za hladno branje in surovo podajanje informacij.”
“Danes težko srečaš kandidata, ki bi zbrano prebral eno stran. Ker nima koncentracije. In kandidati se tudi vedno bolj derejo, kar je posledica komercialnih medijev, kjer mora biti vse senzacionalno. Včasih potrebuješ nekaj mesecev, da kandidata utišaš. Da prebere eno enostavno vremensko napoved, kjer seveda ni nič senzacionalnega.”
Področje kmetijstva in raziskav sta največja poraženca nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
Vsebujejo tudi več kot 36 g sladkorja na 100 g izdelka. Kateri kosmiči so najboljša izbira?
Potovanje z avtodomom je počitniška dejavnost, ki je v razcvetu. V primerjavi z drugimi panogami s področja turizma avtodomarstvo v času omejitev ni doživelo pretiranega upada dejavnosti in je prav gotovo eden izmed tistih načinov počitnikovanja, s katerim smo najmanj izpostavljeni širjenju raznih virusov, saj lahko izberemo individualno stopnjo osamitve in se zlahka izognemo množičnemu turizmu. Pri AMZS so lani v jeseni sodelovali pri preizkusu trka avtodoma tipa van (izdelan je bil na osnovi fiatovega kombija) in osebnega avtomobila. O varnosti potovanja z avtodomom se je Cirila Štuber pogovarjala z Juretom Gregorčičem in Petrom Smrekarjem iz AMZS.
Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska končuje obisk v Sloveniji. Potem, ko se je včeraj srečala z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki sta ji izrazila podporo v boju za demokratično Belorusijo, jo danes ločeno sprejemata tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Slovenija torej poudarja vso podporo demokratičnim preobrazbam v Belorusiji, nas pa je med drugim zanimalo, kako si Svetlana Tihanovska konkretno predstavlja zamenjavo avtokrata Lukašenka in kako lahko ona kot prva dama opozicije, ki živi v izgnanstvu, poveže civilno-družbene in politične sile v Belorusiji. Pogovor je pripravil Miha Lampreht.
Občanu, ki je konec oktobra lani dobil plačilni nalog, ker na počivališču Mlake ni nosil maske na prostem, ne bo treba plačati denarne kazni. Višje sodišče v Kopru je namreč ugotovilo, da ne gre za prekršek, zato je postopek ustavilo. Kaj konkretno glede odloka o uporabi mask ugotavlja sodišče in kaj ta sodba pomeni za vse tiste, ki so globe že plačali? Več o tem v pogovoru s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer prav tako ugotavljajo, da je v tem primeru pravna podlaga pomanjkljiva. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Danes je svetovni dan svobode medijev. Cehovski boj v Sloveniji je posvečen opozarjanju na stanje Slovenske tiskovne agencije ter zbiranje sredstev zanjo. Vlada ji za opravljanje javne službe letos še ni plačala. Takole se glasi utemeljitev finančne akcije, ki poteka za STA: »Društvo novinarjev Slovenije, vsi vodilni slovenski mediji, vodilni slovenski sindikati, akademske ustanove, nevladne organizacije in posamezniki smo zasnovali projekt finančne pomoči STA. Kot prijatelji STA smo prepričani, da STA ne sme propasti, saj je preveč pomembna za demokratično, odprto in solidarno družbo. Za obrambo naših skupnih vrednot torej. Prepričani smo tudi, da si noben režim ne sme pokoriti javne novinarske agencije in tudi nobenega drugega medija ne.« Pet pred dvanajsto se je pred sedežem STA na Tivolski odvil tudi shod za obSTAnek STA. Dogajanje povzema Maja Derčar.
3. maj je svetovni dan svobode tiska, namenjen opozarjanju na vlogo novinarske sile v demokratičnih družbah. Unescova resolucija iz leta 1991 poudarja, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Kakšno je stanje na področju medijev 3. maja leta 2021, smo vprašali Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije, v katerem danes začenjajo tudi akcijo #zaobSTAnek za pomoč Slovenski tiskovni agenciji.
Več kot tisoč rudarjev koplje premog v zadnjem slovenskem še delujočem premogovniku v Velenju. Skupaj s podpornimi službami je število zaposlenih še dvakrat večje. Garaško je njihovo delo skoraj 500 metrov pod zemljo, a to je hkrati tudi kolektiv, pri katerem še živijo tovarištvo, iskrena solidarnost, pozitiven odnos do dela.
Ob prazniku dela se bomo ozrli čez mejo in orisali položaj slovenskih delavcev v tujini, za katere se je v preteklosti uveljavila oznaka »gastarbajterji«. Od polpretekle zgodovine do današnjih dni se bomo sprehodili z Aljažem Mejalom.
Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami Planinske zveze Slovenije stremi k omogočanju pohodništva za vse, predvsem pa želi v hribe pripeljati invalide in osebe s posebnimi potrebami. Omogočiti jim želijo obiskovanje planinskih pohodov in predstaviti njim dostopne točke v hribih ali gorah. S temi inkluzijskimi pohodi odpirajo vrata do razumevanja drugačnosti in različnosti ter sporočajo, da so omejitve, ki jih imamo, le v naši glavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanska, brazilska, južnoafriška, nigerijska, zdaj še indijska. Vedno nove različice koronavirusa upočasnjujejo boj z epidemijo in zmanjšujejo učinkovitost cepljenja proti covidu. Zato je Evropska komisija sprostila 123 milijonov evrov sredstev za nujne raziskave mutacij novega koronavirusa. Podrobneje: Sebastian Pleško (Covid-19 sledilnik), dr. Tadej Battelino (Pediatrična klinika Ljubljana) in govorec Evropske komisije za zdravje Stefan De Keersmaecker. Prispevek Iztoka Konca. Foto: NLZOH (B.1.258.17 je prvotni novi koronavirus, B.1.1.7 je v Sloveniji že prevladujoča britanska različica)
Epidemične razmere so močno zaznamovale tudi gospodarjenje turističnih kmetij, ki so jih slovenski gostje lani na novo odkrivali – tudi zaradi možnosti unovčenja turističnih bonov. Del leta so bile sicer zaprte, v času, ko so lahko sprejemale goste, pa so beležile nadpovprečno povpraševanje in večinoma polno zasedenost. Zdaj, pred novo sezono, opozarjajo na negotove razmere, ob tem pa imajo občutek, da je država nanje pozabila. Tudi o tem v prispevku Nataše Kuhar.
Minilo je 80 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh, prav toliko časa mineva tudi od ustanovitve sprva protiimperialistične in nato osvobodilne fronte, ki smo ji prazničen 27. april namenjali v času obstoja nekdanje skupne države. Pred 30 leti je slovenska skupščina praznik preimenovala v dan upora in ga simbolično posvetila slovenskemu uporništvu skozi stoletja. V praznični oddaji se zaradi okrogle obletnice vendarle osredotočamo na čas prvih dni nacistične in fašistične okupacije in razkosanja tedanje Dravske banovine. Zanima nas, kaj o času menijo zgodovinarji in literati, kako ga pomnijo še zares redke žive priče, pa tudi da je bil lahko vzgib za porajanje uporniškega duha v posameznikih povsem brez ideološke podlage – samo posledica jeze in besa nad klavrno narodovo usodo v dneh, ko se – kot je zapisal pesnik Oton Župančič … »okoli nas najtrši mrak je storil« … Avtor oddaje je Stane Kocutar.
Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.
Živa Vidmar, upokojena knjižna urednica ter hči operne pevke Nade Vidmar in Josipa Vidmarja, slovenskega kulturnika in soustanovitelja Osvobodilne fronte, nas je sprejela v Dukićevi vili, kjer je njen oče z družino živel od leta 1946. "Stene hiše nosijo veliko," je povedala in obenem obujala tudi spomine na nekaj sto metrov oddaljeno Vidmarjevo hišo, kjer pa je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta.
Danes so na Jelovici iz prilagoditvene obore na prostost spustili prva dva gorenjske risa. Zois in Aida sta prva risa, ki so ju v okviru projekta LIFE Lynx zdaj pripeljali tudi na Gorenjsko, kjer je ris izumrl že na začetku 20. stoletja. S tem projektom, v katerem sodeluje pet držav, pa želijo ustvarili tudi t. i. povezovalno populacijo s sosednjimi populacijami risov v Alpah. V svobodo je Zoisa in Aido pospremila tudi Romana Erjavec.
Knjiga je stara, če je izdana pred letom 1880. Za ostale knjige uporabljamo izraz rabljena knjiga oziroma knjiga, ki je prebrana, čeprav ima to v slovenskem jeziku lahko slabšalni pomen. V antikvariatih so najbolj iskane knjige avtorjev svetovne književnosti, klasični priročniki kot so kuharice in starejše otroške knjige. Med starješimi knjigami pa slovenski klasični avtorji: Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar.
Prvič obeležujemo dan rabljenih oblačil, s katerim naj bi spodbudili k ponovni uporabi oblačil, zato da jih ne bi zavrgli. Raziskava je namreč pokazala, da je bilo v letu 2019 pri nas zavrženih 25.000 ton oblačil oziroma 12 kilogramov na prebivalca. To pa je nad evropskim povprečjem.
Neveljaven email naslov