Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev HASA v Sydneju deluje od leta 2003, arhivu pa so podarili"pomemben kamenček slovenske zgodovine"
Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev HASA deluje v Sydneyju že skoraj petnajst let, ustanovljen pa je bil na pobudo Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. V arhivu hranijo vrsto pomembnega gradiva, ki priča o zgodovini, kulturni in narodni dediščini Slovencev v Avstraliji, odločitev o tem, da gradivo pošljejo arhivu Slovenije pa je dozorela predvsem ob dejstvu, da prihodnost s seboj prinaša težavo ustrezne hrambe gradiva, zelo negotovo pa je tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Tako so večino gradiva digitalizirali in ga podarili Arhivu Slovenije. Ob tem je direktor Arhiva Slovenije, Bojan Cvelfar poudaril, da je je to gradivo za arhiv, Slovenijo in Slovence izrednega pomena:
Prihaja iz Avstralije, kjer je naša diaspora dolgoletno delovala in še deluje. Gre za arhiv, ki so ga dolga leta zbirali na enem mestu, v Historičnem društvu za slovenske Avstralce. Gre predvsem za arhiv raznih društev, ki so še delovala in delujejo na tem področju, njihove prireditve, zapisnike organov društev, ustanovitelje društev, fotografske albume, vabila na prireditve…
Ob tem je dodal:
Vse skupaj je pomemben kamenček slovenske zgodovine, ki se bo s to fizično premestitvijo v naš arhiv ohranil za vse večne čase.
Delo v zvezi z digitalizacijo ohranjenega arhivskega gradiva avstralskih Slovencev je opravil vodja Slovenske medijske hiše v Avstraliji in urednik stičišča avstralskih Slovencev Florjan Avser, ki že vrsto let živi v Sydneyu:
Zbirka je izredno bogata, to je skoraj edinstven primer
Med drugim je izpostavil tudi bogato avdiovizualno gradivo, ki so ga podarili Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Slovenije:
V Canberri je živel Janez Černe, ki je praktično petdeset let snemal življenje ljudi v Canberri. Njegov filmski in fotografski material je dejansko pregled zgodovine, ne samo društvenega življenja, ampak tudi življenja celotne Canberre, celotnega življa. Posneti so prvi obiskovalci Canberre, kako se je gradilo njeno društvo. Praktično neprecenljiva vrednost nekega kraja.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Česnik, je prav tako poudaril pomen arhivskega gradiva avstralske slovenske skupnosti, ob tem pa dodal:
Zdaj je treba še ostala društva vključiti v to in prenesti in konsolidirati arhive v Arhivu Slovenije, da se potem to objavi in vidi. Konec koncev dokumentacija o prvem slovenskem izseljencu, misijonarju Baragi obstoja in je zelo izčrpna, o slovenskih društvih širom sveta po letu 1900 pa je dokaj pičla.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev HASA v Sydneju deluje od leta 2003, arhivu pa so podarili"pomemben kamenček slovenske zgodovine"
Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev HASA deluje v Sydneyju že skoraj petnajst let, ustanovljen pa je bil na pobudo Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. V arhivu hranijo vrsto pomembnega gradiva, ki priča o zgodovini, kulturni in narodni dediščini Slovencev v Avstraliji, odločitev o tem, da gradivo pošljejo arhivu Slovenije pa je dozorela predvsem ob dejstvu, da prihodnost s seboj prinaša težavo ustrezne hrambe gradiva, zelo negotovo pa je tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Tako so večino gradiva digitalizirali in ga podarili Arhivu Slovenije. Ob tem je direktor Arhiva Slovenije, Bojan Cvelfar poudaril, da je je to gradivo za arhiv, Slovenijo in Slovence izrednega pomena:
Prihaja iz Avstralije, kjer je naša diaspora dolgoletno delovala in še deluje. Gre za arhiv, ki so ga dolga leta zbirali na enem mestu, v Historičnem društvu za slovenske Avstralce. Gre predvsem za arhiv raznih društev, ki so še delovala in delujejo na tem področju, njihove prireditve, zapisnike organov društev, ustanovitelje društev, fotografske albume, vabila na prireditve…
Ob tem je dodal:
Vse skupaj je pomemben kamenček slovenske zgodovine, ki se bo s to fizično premestitvijo v naš arhiv ohranil za vse večne čase.
Delo v zvezi z digitalizacijo ohranjenega arhivskega gradiva avstralskih Slovencev je opravil vodja Slovenske medijske hiše v Avstraliji in urednik stičišča avstralskih Slovencev Florjan Avser, ki že vrsto let živi v Sydneyu:
Zbirka je izredno bogata, to je skoraj edinstven primer
Med drugim je izpostavil tudi bogato avdiovizualno gradivo, ki so ga podarili Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Slovenije:
V Canberri je živel Janez Černe, ki je praktično petdeset let snemal življenje ljudi v Canberri. Njegov filmski in fotografski material je dejansko pregled zgodovine, ne samo društvenega življenja, ampak tudi življenja celotne Canberre, celotnega življa. Posneti so prvi obiskovalci Canberre, kako se je gradilo njeno društvo. Praktično neprecenljiva vrednost nekega kraja.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Česnik, je prav tako poudaril pomen arhivskega gradiva avstralske slovenske skupnosti, ob tem pa dodal:
Zdaj je treba še ostala društva vključiti v to in prenesti in konsolidirati arhive v Arhivu Slovenije, da se potem to objavi in vidi. Konec koncev dokumentacija o prvem slovenskem izseljencu, misijonarju Baragi obstoja in je zelo izčrpna, o slovenskih društvih širom sveta po letu 1900 pa je dokaj pičla.
Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi
Zveza združenj za vrednote NOB je po včerajšnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je bilo večkrat izpostavljeno trpljenje otrok tako v sodobnih konfliktih, denimo v Gazi, kot v času holokavsta. Slavnostna govornica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je izpostavila, da se zlo ne sme dopuščati in da je danes naloga vseh, ki imajo odgovornost za mirno reševanje sporov, neumorno iskati poti do miru za vse ljudi, zlasti otroke.
Potem, ko je prejšnji teden minister za javno upravo Franc Props razveljavil razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so se odzvale izbrane nevladne organizacije.
Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.
Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.
V novem projektu Med nami ženskega pevskega zbora Carmen Manet se prepletata glasba in poezija, v ospredju pa odstira vpogled v odnose med pevkami, poudarja pomen skupnosti in bližine. Projekt nam je predstavila članica zbora Eva Bohinc.
Na slavnostni prireditvi Zveze za šport invalidov – slovenskega paralimpijskega komiteja, so včeraj podelili priznanja najboljšim športnikom invalidom za preteklo leto, ki je bilo za najboljše predstavnike zelo uspešno.
Republikanski in demokratski volivci bodo danes v ameriški zvezni državi New Hampshire izbirali svoja predsedniška kandidata na strankarskih volitvah. Pri demokratih predsednik Joe Biden, kot kaže, nima resne konkurence. Kaj pa pri republikancih? Donald Trup ima protikandidatko Nikki Haley. Kolikšne so možnosti, da kandidatki uspe? O tem in aktualnem dogajanju z zasedanja Varnostnega sveta OZN, na katerem govorijo tudi o dogajanju na Bližnjem vzhodu, z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.
V Hrastniku odpirajo prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe – šolo, občinsko stavbo in bazen – in dva objekta lokalnega gospodarstva. Energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja, zanimanje za tovrstne projekte pa se v Sloveniji povečuje. O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kvac in Boštjanom Remicem iz društva Focus, ki je dejavno sodelovalo pri hrastniškem projektu.
Srebrne igre 1984 je naslov razstave, ki so jo odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Letos namreč mineva 40 let od tega velikega tekmovanja v Sarajevu, ki je Jugoslovanom in Slovencem prineslo prvo kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Jure Franko je bil v veleslalomu drugi – od tod torej tudi ime razstave, ki nas popelje v 80. leta in v obdobje slovenske evforije in navdušenja nad zimskimi športi. Razstavo sta na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije pripravila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzej športa, otvoritve pa se je udeležilo tudi nekaj športnikov, ki so se tekmovanja v Sarajevu udeležili in so z nami delili svoje spomine.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je lotilo prenove rejniškega sistema. Na ministrstvu zatrjujejo, da je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v 80 odstotkih že pripravljena, pričakujejo, da bo še letos dobila zeleno luč državnega zbora. Ta naj bi naslovila predvsem problem prenizkih rejnin, nevladniki pa opozarjajo, da zaznavajo kritično pomanjkanje rejniških družin. FOTO: Pixabay
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in na občini Pivka so se odločili, da bodo ukrepali. K sodelovanju so povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ki je v sodelovanju z dvema jamarskima društvoma poskrbel za popis onesnaženosti več jam in jih nekaj tudi očistil. Med drugim jamo Ravníca, ki je bila ena najbolj onesnaženih v Sloveniji, poskrbeli pa so še za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame. Ob koncu čiščenja so vendarle prišli do nekaterih vzpodbudnih zaključkov. Sogovornika sta sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa dr. Mitja Prelovšek in predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija: Matej Zalokar
Za inženirko leta 2023 je 92-članska komisija med desetimi kandidatkami izglasovala Ljupko Vrtevo, magistrico inženirko strojništva ter razvojno inženirko za področje prezračevanja, ogrevanja in hlajenja stavb ter vodjo projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Izglasovana je bila na podlagi rezultatov svojega dela, ki naj bi bilo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločale tudi za perspektivne inženirske poklice. Ljupka Vrteva je v pogovoru za Prvi tudi poudarila, da ima zdaj priložnost, da svojo zgodbo prenese mladim dekletom in jim pove, da je vsaka sposobna slediti svojim željam.
Ob zaključku triletnega programa Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih strokovnjaki poudarjajo, da se bo leta 2050 z demenco spopadala skoraj tretjina Slovencev. Upanje sicer daje zdravilo za demenco, ki je trenutno v fazi presojanja ustreznosti Evropske agencije za zdravila. Nevladniki opozarjajo, da je velik problem še vedno stigma, tudi med zdravstvenimi delavci beležijo manko ozaveščenosti o bolezni. Foto: Pixabay
Današnji dan je v znamenju stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica oziroma do sklenitve sporazuma. Dopoldne so se stavkajoči zbrali na stavkovnih zborih in za pol ure prekinili delo. Sicer pa so predstavniki sindikata Fides in vlade opoldne sedli za pogajalsko mizo. Kot kaže, sprti strani nista našli skupnega jezika, saj se stavka in pogajanja jutri nadaljujejo. FOTO: Pixabay
Med 19. januarjem in 2. februarjem bodo v Južni Koreji na sporedu IV. zimske mladinske olimpijske igre. Gre za največji športni dogodek za mlade vrhunske športnike, ki so organizirane po vzoru pravih olimpijskih iger. V Gangwon bo odpotovala 52-članska reprezentanca Slovenije, med katerimi je 29 športnikov in športnic, ki bodo nastopili 9 športnih disciplinah. Tik pred odhodom se je na Prvem oglasil del delegacije, ki so jo sestavljali smučarska skakalka Taja Bodlaj, tekmovalec v curllingu Maks Omerzel ter trener Štefan Sever.
Nives Zalokar, umetnica, dolgoletna sodelavka Moderne galerije v Ljubljani, tudi učiteljica joge, diplomantka tradicionalnega jezika wiradjuri predvsem pa nežna, nevsiljiva in vedoželjna učenka življenja na različnih dejavnostih in krajih sveta, je dobrih 10 let preživela z avstralskimi staroselci, ki živijo tam že več kot 60.000 let. Kako so jo sprejeli medse, kakšen je njihov odnos do narave, starejših, otrok, umetnosti, materialnega sveta? Kaj se je spremenilo v 200 letih, odkar so tja prišli belci? In kaj pomeni njihova najpomembnejša beseda Yindyamarra?
Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.
Pri zavodu Znanost na cesti so pred dnevi zaključili natečaj z naslovom Od solz do smeha z demenco, v katerem so izbrali pet zgodb, ki jih bomo predvajali tudi na Prvem programu Radia Slovenija. O odzivu na natečaj in o zgodbah se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. dr. Sašo Novak, vodjo projekta Znanost na cesti, ki je bila navdušena nad kakovostjo zgodb, ki so jih prejeli in meni, da je pomembno govoriti o demenci, da ne postane stigma in da se svojci laže soočajo s to boleznijo. Vsek pet izbranih zgodb bomo slišali ob petih zaporednih četrtkovih večerih ob 19-ih na Prvem s strokovnim komentarjem dr. Zdenke Čebašek Travnik. Nocoj ob 19-ih začnemo z zgodbo z naslovom V pavilijonu, avtorice Maše Šemrov.
Neveljaven email naslov