Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev HASA v Sydneju deluje od leta 2003, arhivu pa so podarili"pomemben kamenček slovenske zgodovine"
Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev HASA deluje v Sydneyju že skoraj petnajst let, ustanovljen pa je bil na pobudo Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. V arhivu hranijo vrsto pomembnega gradiva, ki priča o zgodovini, kulturni in narodni dediščini Slovencev v Avstraliji, odločitev o tem, da gradivo pošljejo arhivu Slovenije pa je dozorela predvsem ob dejstvu, da prihodnost s seboj prinaša težavo ustrezne hrambe gradiva, zelo negotovo pa je tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Tako so večino gradiva digitalizirali in ga podarili Arhivu Slovenije. Ob tem je direktor Arhiva Slovenije, Bojan Cvelfar poudaril, da je je to gradivo za arhiv, Slovenijo in Slovence izrednega pomena:
Prihaja iz Avstralije, kjer je naša diaspora dolgoletno delovala in še deluje. Gre za arhiv, ki so ga dolga leta zbirali na enem mestu, v Historičnem društvu za slovenske Avstralce. Gre predvsem za arhiv raznih društev, ki so še delovala in delujejo na tem področju, njihove prireditve, zapisnike organov društev, ustanovitelje društev, fotografske albume, vabila na prireditve…
Ob tem je dodal:
Vse skupaj je pomemben kamenček slovenske zgodovine, ki se bo s to fizično premestitvijo v naš arhiv ohranil za vse večne čase.
Delo v zvezi z digitalizacijo ohranjenega arhivskega gradiva avstralskih Slovencev je opravil vodja Slovenske medijske hiše v Avstraliji in urednik stičišča avstralskih Slovencev Florjan Avser, ki že vrsto let živi v Sydneyu:
Zbirka je izredno bogata, to je skoraj edinstven primer
Med drugim je izpostavil tudi bogato avdiovizualno gradivo, ki so ga podarili Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Slovenije:
V Canberri je živel Janez Černe, ki je praktično petdeset let snemal življenje ljudi v Canberri. Njegov filmski in fotografski material je dejansko pregled zgodovine, ne samo društvenega življenja, ampak tudi življenja celotne Canberre, celotnega življa. Posneti so prvi obiskovalci Canberre, kako se je gradilo njeno društvo. Praktično neprecenljiva vrednost nekega kraja.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Česnik, je prav tako poudaril pomen arhivskega gradiva avstralske slovenske skupnosti, ob tem pa dodal:
Zdaj je treba še ostala društva vključiti v to in prenesti in konsolidirati arhive v Arhivu Slovenije, da se potem to objavi in vidi. Konec koncev dokumentacija o prvem slovenskem izseljencu, misijonarju Baragi obstoja in je zelo izčrpna, o slovenskih društvih širom sveta po letu 1900 pa je dokaj pičla.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev HASA v Sydneju deluje od leta 2003, arhivu pa so podarili"pomemben kamenček slovenske zgodovine"
Zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev HASA deluje v Sydneyju že skoraj petnajst let, ustanovljen pa je bil na pobudo Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. V arhivu hranijo vrsto pomembnega gradiva, ki priča o zgodovini, kulturni in narodni dediščini Slovencev v Avstraliji, odločitev o tem, da gradivo pošljejo arhivu Slovenije pa je dozorela predvsem ob dejstvu, da prihodnost s seboj prinaša težavo ustrezne hrambe gradiva, zelo negotovo pa je tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Tako so večino gradiva digitalizirali in ga podarili Arhivu Slovenije. Ob tem je direktor Arhiva Slovenije, Bojan Cvelfar poudaril, da je je to gradivo za arhiv, Slovenijo in Slovence izrednega pomena:
Prihaja iz Avstralije, kjer je naša diaspora dolgoletno delovala in še deluje. Gre za arhiv, ki so ga dolga leta zbirali na enem mestu, v Historičnem društvu za slovenske Avstralce. Gre predvsem za arhiv raznih društev, ki so še delovala in delujejo na tem področju, njihove prireditve, zapisnike organov društev, ustanovitelje društev, fotografske albume, vabila na prireditve…
Ob tem je dodal:
Vse skupaj je pomemben kamenček slovenske zgodovine, ki se bo s to fizično premestitvijo v naš arhiv ohranil za vse večne čase.
Delo v zvezi z digitalizacijo ohranjenega arhivskega gradiva avstralskih Slovencev je opravil vodja Slovenske medijske hiše v Avstraliji in urednik stičišča avstralskih Slovencev Florjan Avser, ki že vrsto let živi v Sydneyu:
Zbirka je izredno bogata, to je skoraj edinstven primer
Med drugim je izpostavil tudi bogato avdiovizualno gradivo, ki so ga podarili Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Slovenije:
V Canberri je živel Janez Černe, ki je praktično petdeset let snemal življenje ljudi v Canberri. Njegov filmski in fotografski material je dejansko pregled zgodovine, ne samo društvenega življenja, ampak tudi življenja celotne Canberre, celotnega življa. Posneti so prvi obiskovalci Canberre, kako se je gradilo njeno društvo. Praktično neprecenljiva vrednost nekega kraja.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Česnik, je prav tako poudaril pomen arhivskega gradiva avstralske slovenske skupnosti, ob tem pa dodal:
Zdaj je treba še ostala društva vključiti v to in prenesti in konsolidirati arhive v Arhivu Slovenije, da se potem to objavi in vidi. Konec koncev dokumentacija o prvem slovenskem izseljencu, misijonarju Baragi obstoja in je zelo izčrpna, o slovenskih društvih širom sveta po letu 1900 pa je dokaj pičla.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.
Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.
Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.
Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.
V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.
V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.
Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.
Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.
Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.
Neveljaven email naslov