Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
S projektom OMRA do večjega ozaveščanja o duševnem zdravju
10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Težave z njim so med nami pogostejše, kot si morda mislimo. Že vsaka tretja družina ima člana, ki ima duševne težave. Tu gre za motnje razpoloženja, anksioznost, depresijo, stres, shizofrenijo…
Duševne motnje so v tem sodobnem svetu zelo pogoste, onesposobijo pa ljudi tako na zasebnem kot na poklicnem področju.
O duševnih težavah se redko pogovarjamo. Kar tri četrtine ljudi naj ne bi poiskalo ustrezne in pravočasne pomoči. Tudi ko dobijo pomoč, zadržki ostajajo. Psihiatrija dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pojasni: “Zgodi se, da človek končno pride na prvi pregled in se ne upa preveč povedati, saj jih je strah, da bi jih poslali v bolnišnico. kot razlog za to mi kasneje zaupajo, da zato, da ne bi imela slabega mnenja o njih.”
Z iskanjem pomoči je odlašal tudi Štefan Skledar, ki se zdravi za bipolarno motnjo in je danes invalidsko upokojen. “Ne bom rekel, da sem na poti ozdravitve, ampak sprejemanja samesga sebe, sprejemanja te ranljivosti, bolezni.” Negativna plat te bolezni je tudi, da nikjer nisi zaželen, kar se tiče dela, še doda. Težave je imel tudi s sorodstvom: “Tast me ni sprejel, ker ne prinesem toliko dohodka. Po domače povedano: žena me živi.”
V nekem trenutku sem obležal v postelji. Preprosto nisem zmogel. Vsi mislijo, da je bleferstvo, da je “fejk”, da človek niti na sprehod ne more.
Polovica duševnih motenj se začne že v zgodnji mladosti, ljudi s takimi težavami pa spremljajo še druga tveganja: dovzetnejši so za somatske bolezni, prej umirajo, nemalo motenj se konča tudi s samomorom. Kako preprečiti take situacije? Kot je pojasnila dr. Lilijana Šprah, je pravo orožje pravzaprav znanje. Kar je tudi namen projekta OMRA – ozaveščanje čim širšo populacijo o teh težavah. Tudi zato bodo pripravili številne brezplačne delavnice (seznam je objavljen na spletni strani).
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
S projektom OMRA do večjega ozaveščanja o duševnem zdravju
10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Težave z njim so med nami pogostejše, kot si morda mislimo. Že vsaka tretja družina ima člana, ki ima duševne težave. Tu gre za motnje razpoloženja, anksioznost, depresijo, stres, shizofrenijo…
Duševne motnje so v tem sodobnem svetu zelo pogoste, onesposobijo pa ljudi tako na zasebnem kot na poklicnem področju.
O duševnih težavah se redko pogovarjamo. Kar tri četrtine ljudi naj ne bi poiskalo ustrezne in pravočasne pomoči. Tudi ko dobijo pomoč, zadržki ostajajo. Psihiatrija dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pojasni: “Zgodi se, da človek končno pride na prvi pregled in se ne upa preveč povedati, saj jih je strah, da bi jih poslali v bolnišnico. kot razlog za to mi kasneje zaupajo, da zato, da ne bi imela slabega mnenja o njih.”
Z iskanjem pomoči je odlašal tudi Štefan Skledar, ki se zdravi za bipolarno motnjo in je danes invalidsko upokojen. “Ne bom rekel, da sem na poti ozdravitve, ampak sprejemanja samesga sebe, sprejemanja te ranljivosti, bolezni.” Negativna plat te bolezni je tudi, da nikjer nisi zaželen, kar se tiče dela, še doda. Težave je imel tudi s sorodstvom: “Tast me ni sprejel, ker ne prinesem toliko dohodka. Po domače povedano: žena me živi.”
V nekem trenutku sem obležal v postelji. Preprosto nisem zmogel. Vsi mislijo, da je bleferstvo, da je “fejk”, da človek niti na sprehod ne more.
Polovica duševnih motenj se začne že v zgodnji mladosti, ljudi s takimi težavami pa spremljajo še druga tveganja: dovzetnejši so za somatske bolezni, prej umirajo, nemalo motenj se konča tudi s samomorom. Kako preprečiti take situacije? Kot je pojasnila dr. Lilijana Šprah, je pravo orožje pravzaprav znanje. Kar je tudi namen projekta OMRA – ozaveščanje čim širšo populacijo o teh težavah. Tudi zato bodo pripravili številne brezplačne delavnice (seznam je objavljen na spletni strani).
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.
V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov