Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve.
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve
“Mnogo noči je preležala v železniških čakalnicah in kleteh, kasneje tudi v vrtni lopi, kjer je prenočevala celo zimo. To so bila leta, ki se jih ni rada spominjala, a vedela je, da jih tudi pozabiti ne sme. Predstavljala so ji opomin, kako hitro te življenje odnese na rob. In če tam ni nikogar, da bi te ujel, se moraš loviti sam, sicer naposled padeš tudi z roba.” (iz knjige Klošarka z Miklošičeve)
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve.
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve
“Mnogo noči je preležala v železniških čakalnicah in kleteh, kasneje tudi v vrtni lopi, kjer je prenočevala celo zimo. To so bila leta, ki se jih ni rada spominjala, a vedela je, da jih tudi pozabiti ne sme. Predstavljala so ji opomin, kako hitro te življenje odnese na rob. In če tam ni nikogar, da bi te ujel, se moraš loviti sam, sicer naposled padeš tudi z roba.” (iz knjige Klošarka z Miklošičeve)
V četrtkovo jutro se nam je iz novogoriškega studia oglasil Valter Pregelj.
Pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti že od leta 2016 izvajajo program evropskega projekta socialnega sklada, v okviru katerega imajo na voljo evropska sredstva za zaposlovanje in izobraževanje brezposelnih mladih do 29. leta starosti v poklicih na področju kulture. Prav zdaj je odprt razpis za zaposlovanje brezposelnih mladih v vrednosti dva milijona evrov, ki omogoča do konca letošnjega leta zaposlitev 55 mladih. O razpisu je kolegici Cirili Štuber več povedala Irena Kržan, svetovalka projekta pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Pri nacionalni raziskavi covid-19 je sodelovalo več kot 200 ljudi. Med njimi tudi skupina računalničarjev in informatikov, ki jih je vodil prof. Blaž Zupan. V pogovoru z Iztokom Koncem je osvetlil delo skupine in pojasnil, kako so podatke obdelali tudi s pomočjo umetne inteligence. Foto: Matryx/ Pixabay
V tretjem protikoronskem svežnju bo vlada predvidoma opredelila tudi ključne energetske projekte, ki bi jih rada izpeljala ali vsaj zastavila v tem mandatu. Te investicije naj bi prispevale k oživitvi investicijskega cikla in pomagale gospodarstvu, ki ga hromi epidemija. A mnenja o tem, česa se najprej lotiti, niso enotna.
Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč. Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.
Medicinske sestre - babice ob mednarodnem dnevu opozarjajo na povezovanje z ženskami v vseh življenjskih obdobjih, delujejo kot zagovornice pravic žensk.
V preteklih šestih karantenskih tednih smo se morali v skrbi za zdravje marsičemu odpovedati; ne le skodelici kave v svojem najljubšem lokalu, pač pa tudi prehranjevanju zunaj doma, nakupovanju oblačil in obutve, knjigam in seveda druženju s prijatelji in sorodniki. Nekatere od teh običajnih dejavnosti se z današnjim dnem vračajo. Kako smo se ponovnega odpiranja lokalov, trgovin, knjigarn in frizerskih salonov lotili v središču Ljubljane, si je pobliže ogledala Cirila Štuber.
4. maja pred 40. leti je v ljubljanskem kliničnem centru umrl jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito, mož, ki je poosebljal skupnost jugoslovanskih narodov. Prenos oblasti na kolektivno predsedstvo je minil brez pretresov vendar se je kmalu nato v državi poglobila huda gospodarska kriza. Sčasoma je prerasla v politične napetosti in doživela vrh v mednacionalnih sporih, ki so povzročili razpad Jugoslavije in desetletje vojn na njenem ozemlju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na praznik dela predstavljamo 9 zgodb različnih ljudi in poklicev. Vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh koronačasih. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, z raziskovalcem, s podjetnikom, z delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, s kulturnikom, športnikom in sindikalistom.
Ob prazniku dela so se tudi v Podravju ljudje prebudili ob zvokih tradicionalnih budnic. Gasilci in drugi prostovoljci v avtomobilih so glasno po megafonih predvajali posnetke godb na pihala in delavce spomnili na nikoli končani boj za delavske pravice. Delavcem, ki bi se - potem, ko se lahko znova odpravimo tudi v druge občine - tradicionalno podali na priljubljene izletniške točke v Podravju, pa je dopoldne zagodlo vreme. Zaradi dežja je ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Halozah - skoraj 900 metrov visoka Donačka gora - samevala.
Na praznik dela smo se na Prvem družili tudi s tistimi, ki so si delovno mesto ustvarili sami. Mali Junaki so lani postali slovenski startup leta, po sedmih letih od ustanovitve, danes zaposlujejo že blizu 200 ljudi, prisotni so na sedmih trgih in kot boste slišali bodo tej številki kmalu dodali še nove. S tako rastjo so pravzaprav Mali junaki postali precej veliki, visoka je tudi številka prodanih personaliziranih knjig – milijon in pol. Smart Optometry je malo zagonsko podjetje iz Idrije, zaposluje 5 ljudi in deluje v zelo specifičnem segmentu trga, precej specifična pa je tudi njihova javnost. Zdaj se ukvarjajo z razvojem aplikacije, ki je namenjena otrokom s težavami v vidnem sistemu, pobuda zanjo pa je prišla s strani strokovne javnosti, kot nadgradnja njihovega primarnega produkta. Sogovornika Ane Skrt sta Mic Melanšek in Žan Menart.
Oddaja Lahko noč, otroci! praznuje 55 let, v zadnjih nekaj tednih pa smo vsako jutro zavrteli odlomek intepretacije pravljice Josipa Ribičiča Miškolin. V 25ih delih smo tako lahko vsako jutro 20 do sedmih slišali pripovedovanje Jurija Součka ter njegovo zmožnost vživljanja v celotno mišjo družino in vse, ki so jim prekrižali pot. Nataša Rašl je Jurija Součka poklicala ob začetku predvajanja Miškolina na Prvem, pa tudi zdaj ob koncu.
Prvi maj je praznik delavcev v borbi za boljšo prihodnost, za boljšo družbo, ki ne bo dopuščala niti izkoriščevalcev niti izkoriščanih. Praznik dela prvega maja praznujejo v večini držav sveta. Po eni strani kot spomin na krvavo zatrte demonstracije leta 1886 v ameriškem Chicagu in po drugi strani kot opomin sedanjim lastnikom kapitala, katerih odnos do pravic delavcev je dostikrat žal znova vse bolj takšen, kakršen je pred 130 leti privedel do delavskega upora. O pomenu dela se je Marko Rozman pogovarjal s Dr. Rudijem Klanjškom, profesorjem na filozofski fakulteti Maribor.
Kot nam je povedal zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadej Ostrc, naj bi se po prvomajskih praznikih sistem začel postavljat v ustaljene tirnice. Z delovanjem vstopnih točk, ki bodo seveda vzpostavljene tudi čez prvomajske praznike so zadovoljni. . Kot je še dejal, so bili zobozdravniki pri nas »med prvimi v Evropi, ki so zobozdravstvene ambulante ob nastopu epidemije zaprli, in zdaj morajo biti pogumni, da jih čimprej znova odprejo. Izkušnje in znanje imajo, je še dodal in če se bodo vsi držali navodil, se ni ničesar bati«.
Koronavirus ni prinesel le hudih zdravstvenih posledic, temveč radikalno spremembo delovanja družbe; globalno samoosamitev, prepoved svobode gibanja in druženja ter povsem nova pravila vsakodnevnega življenja. Tudi v Sloveniji, kjer ukrepi trajajo že pol drugi mesec, se je drastično spremenilo življenje ljudi, pa podoba javnega prostora in delovanje javne sfere, ki se je skoraj v celoti preneslo na splet. Več o spremembah in o vprašanjih, ki jih odpirajo, v prispevku Martina Černe.
Poslušalci se večkrat obrnete na nas z različnimi vprašanji, sploh v času epidemije se je teh vprašanj nabralo kar nekaj. Da poiščemo odgovore, se obrnemo na pristojne institucije in vam »prek radijskega etra« posredujemo njihov odgovor. Tako nas je poklicala tudi gospa Cveta z Dolenjske, ki je svojca, ki sicer živi v domu starejših občanov, v času epidemije vzela domov. Kljub temu pa mora domu plačati dnevno oskrbo, odšteje se le hrana, kar se ji ne zdi smiselno, saj starostnika v domu že več kot mesec ni. Odgovarja v.d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Iz Celja se nam je oglasil Matija Mastnak. V času, ko tudi za dijakinje in dijake seveda pouk poteka na daljavo, pa na Gimnaziji Celje Center kažejo, da to nikakor ni ovira za ustvarjanje in kreativo. Več pa v prispevku. Z dopisnikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Ob dnevu upora proti okupatorju se o uporništvu pogovarjamo z nekdanjo evropsko komisarko Violeto Bulc in katoliškim duhovnikom, pisateljem in vsestranskim razumnikom patrom Karlom Gržanom. Tudi z zornega kota sodobnih bivanjskih ujetosti – na materialni in duhovni ravni. Kako smo se skozi zgodovino oblikovali v tem uporništvu in dozoreli kot narod. Na njunem domovanju na Konjskem vrhu pod Raduho v Gornji Savinjski dolini ju je obiskal Tone Petelinšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov