Dr. Ivan Šprajc o zadnjih dognanjih raziskav majevske kulture na polotoku Jukatan.

Prof. dr. Ivan Šprajc o zadnjih ugotovitvah raziskovanja majevske kulture na Jukatanskem polotoku

»Razvoj tehnologije je v veliko vidikih spremenil delo arheologov, a še vedno je naše glavno orodje pri prebijanju skozi džunglo mačeta. Tudi žuželke nas rade obiščejo v taborih, deževje pa nas včasih odreže od civilizacije,« je na današnji predstavitvi prvih ugotovitev enajste odprave v goščavo na mehiškem polotoku Jukatan povedal prof. dr. Ivan Šprajc. Njegova odprava je v letih 2013 in 2014 v severnem, arheološko tedaj povsem neznanem delu neposeljenega in s tropskim gozdom preraščenega naravnega parka Calakmulska biosfera odkrila tri velika urbana središča kulture Majev. Zadnja tri leta so v projektu, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, raziskovali predvsem zaledje omenjenih središč, pojasnjuje dr. Šprajc:

“Z našimi raziskavami smo prodrli v območje, ki je bilo popolnoma neraziskano. Tu smo naleteli na mnoge posebnosti, ki jih prej nismo poznali, ki jih niso našli nikjer drugje. Tokratne najdbe niso tako spektakularne, a so izjemno pomembne z vidika razlage samega življenja. Pomagale nam bodo razumeti, kaj se je dogajalo v zaledju, na čem je temeljila prosperiteta mest, na čem gospodarstvo ter kaj so delali in jedli na podeželju.”

Med najdbami, ki so jih odkrili med zadnjimi raziskavami majevske kulture na jukatanskem polotoku, sogovornik našteva izdelane oboke pri zgradbah v majevskih vaseh, prisotnost igrišč za obredno igro z žogo, nekakšne zbiralnike vode oz. jezove, terasasto oblikovanje terena ter najdbo ene prvih daritev in zelo zgodnje keramike, ki pa jo bodo še podrobneje analizirali. Analize bodo morda dale kakšen odgovor na vprašanja o majevski kulturi, ki jih je še ogromno, pravi dr. Šprajc:

“O majevski kulturi še vedno vemo premalo. To bo rekel vsak, ki je pošten. Vemo vedno več, a več ko imamo podatkov in znanja, vse več vprašanj se odpira.”