Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav v Nemčiji upada število prihodov prebežnikov, narašča število pogrešanih otrok, mlajših od 14 let. Po podatkih kriminalistične policije trenutno pogrešajo 902 otroka. Odzvale so se različne organizacije, ki opozarjajo, da morajo države po Evropski uniji izboljšati sisteme podpore mladoletnim prebežnikom. Stanje komentira Polona Kovač, podpredsednica društva Ključ.
Zaradi kulturno specifičnega dojemanja otroštva ti otroci sebe vidijo kot moške, kot tiste, ki morajo družini poslati denar
Čeprav v Nemčiji upada število prihodov prebežnikov, narašča število pogrešanih otrok, mlajših od 14 let. Po podatkih kriminalistične policije trenutno pogrešajo 902 otroka. Odzvale so se različne organizacije, ki opozarjajo, da morajo države po Evropski uniji izboljšati sisteme podpore mladoletnim prebežnikom. Skrb je izrazila tudi Polona Kovač, podpredsednica društva Ključ:
“Ne vemo, kje so ti otroci. Mnogi se morajo znajti sami. Nekateri gredo v sistem pomoči, sicer pa nosijo veliko odgovornost. Pri mnogih so imeli starši denar le za enega otroka, da je lahko prišel do Evrope. In teža tega stroška v resnici leži na tem otroku. Od njega se pričakuje, da se bo čim prej zaposlil ali kako drugače prišel do denarja, denar poslal domov, da bi še kdo iz družine lahko prišel v Evropo.«
Ko še poudarja sogovornica je kulturno dojemanje otroštva nekoliko drugačno v državah, od koder prihajajo. Sami sebe dojemajo bolj kot moške, kot tiste, ki morajo družini priskrbeti neka sredstva. Zato manjkrat in težje ostanejo v sistemu. Načini, kako lahko otrok v Evropi varno pride do denarja, sogovornici niso zares znani.
»Že če si star 18 let, je težko dobiti zaposlitev. Če si mlajši, so te možnosti še toliko bolj omejene. Mnogi so siljeni v izvajanje kaznivih dejanj, preprodajo drog, tatvine, beračenje. Mnogi doživijo izkušnjo siljenja v spolne odnose za denar. Vedno obstaja tudi nevarnost za trgovanje z organi, tkivi in krvjo.«
Čeprav o konkretnih primerih ne morejo natančno govoriti, pa v tem in sorodnih društvih vedo, da se na obrobju Evrope tovrstni primeri siljenja v izvajanje kaznivih dejanj in trgovanja z ljudmi zagotovo dogajajo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav v Nemčiji upada število prihodov prebežnikov, narašča število pogrešanih otrok, mlajših od 14 let. Po podatkih kriminalistične policije trenutno pogrešajo 902 otroka. Odzvale so se različne organizacije, ki opozarjajo, da morajo države po Evropski uniji izboljšati sisteme podpore mladoletnim prebežnikom. Stanje komentira Polona Kovač, podpredsednica društva Ključ.
Zaradi kulturno specifičnega dojemanja otroštva ti otroci sebe vidijo kot moške, kot tiste, ki morajo družini poslati denar
Čeprav v Nemčiji upada število prihodov prebežnikov, narašča število pogrešanih otrok, mlajših od 14 let. Po podatkih kriminalistične policije trenutno pogrešajo 902 otroka. Odzvale so se različne organizacije, ki opozarjajo, da morajo države po Evropski uniji izboljšati sisteme podpore mladoletnim prebežnikom. Skrb je izrazila tudi Polona Kovač, podpredsednica društva Ključ:
“Ne vemo, kje so ti otroci. Mnogi se morajo znajti sami. Nekateri gredo v sistem pomoči, sicer pa nosijo veliko odgovornost. Pri mnogih so imeli starši denar le za enega otroka, da je lahko prišel do Evrope. In teža tega stroška v resnici leži na tem otroku. Od njega se pričakuje, da se bo čim prej zaposlil ali kako drugače prišel do denarja, denar poslal domov, da bi še kdo iz družine lahko prišel v Evropo.«
Ko še poudarja sogovornica je kulturno dojemanje otroštva nekoliko drugačno v državah, od koder prihajajo. Sami sebe dojemajo bolj kot moške, kot tiste, ki morajo družini priskrbeti neka sredstva. Zato manjkrat in težje ostanejo v sistemu. Načini, kako lahko otrok v Evropi varno pride do denarja, sogovornici niso zares znani.
»Že če si star 18 let, je težko dobiti zaposlitev. Če si mlajši, so te možnosti še toliko bolj omejene. Mnogi so siljeni v izvajanje kaznivih dejanj, preprodajo drog, tatvine, beračenje. Mnogi doživijo izkušnjo siljenja v spolne odnose za denar. Vedno obstaja tudi nevarnost za trgovanje z organi, tkivi in krvjo.«
Čeprav o konkretnih primerih ne morejo natančno govoriti, pa v tem in sorodnih društvih vedo, da se na obrobju Evrope tovrstni primeri siljenja v izvajanje kaznivih dejanj in trgovanja z ljudmi zagotovo dogajajo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov