Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
E-cigareta - revolucionarni izum za pomoč pri opustitvi kajenja ali strup, katerega posledice bomo čutili čez desetletja? Ocene so deljene, nejevernost izhaja tudi iz dolge zgodovine zavajanj tobačne industrije. Je pa dejstvo - elektronske cigarete pred 10-imi leti skoraj ni bilo videti, zdaj so povsod in so vse bolj družbeno sprejemljive. Tudi med mladimi. Preverjala je Urška Ivanovič.
Pri nas opažajo, da elektronske cigarete otrokom kupujejo celo nekateri starši
Kdor ni nikoli kadil cigaret ali mu jih je uspelo opustiti brez pripomočkov, je ob elektronskih cigaretah lahko nejeveren. Naša zakonodaja je jasna: e-cigarete postavlja ob bok navadnim, stroka pa svari: najbolje je opustiti vse oblike cigaret. A nekateri jih brez pripomočkov verjetno nikoli ne bi opustili. Zagovorniki uporabe e-cigarete oziroma “vejpanja” za zgled velikokrat postavljajo Veliko Britanijo, ki je prilagodila predpise tako, da je ta čimbolj dostopna, ker v njej vidi potencial. Slaven Kalebić z Združenja vejperjev Slovenije, ki je ob pomoči e-cigarete tudi sam opustil dolgoletno kajenje, razlaga:
V državah, kjer so bolj permisivni pri uporabi elektronske cigarete, imajo nikoli v zgodovini zabeležen padec števila kadilcev.
Helena Koprivnikar z Nacionalneega inštituta za javno zdravje odkimava. O dolgoročnih posledicah e-cigaret ne vemo tako rekoč ničesar, v pari, ki nastaja pri uporabi teh cigaret, pa so že odkrili škodljive snovi. NIJZ je v svoji letošnji anketi zaznal tudi preveč brezskrbno rabo med mladimi:
Celo že v šetih razredih opažajo uporabo elektronskih cigaret. Skrb vzbujajoče je pa tudi to, da marsikje povedo, da so starši dali elektronsko cigareto otroku.
Smo torej na robu neslutene katastrofe ali čudeža? Več v prispevku.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
E-cigareta - revolucionarni izum za pomoč pri opustitvi kajenja ali strup, katerega posledice bomo čutili čez desetletja? Ocene so deljene, nejevernost izhaja tudi iz dolge zgodovine zavajanj tobačne industrije. Je pa dejstvo - elektronske cigarete pred 10-imi leti skoraj ni bilo videti, zdaj so povsod in so vse bolj družbeno sprejemljive. Tudi med mladimi. Preverjala je Urška Ivanovič.
Pri nas opažajo, da elektronske cigarete otrokom kupujejo celo nekateri starši
Kdor ni nikoli kadil cigaret ali mu jih je uspelo opustiti brez pripomočkov, je ob elektronskih cigaretah lahko nejeveren. Naša zakonodaja je jasna: e-cigarete postavlja ob bok navadnim, stroka pa svari: najbolje je opustiti vse oblike cigaret. A nekateri jih brez pripomočkov verjetno nikoli ne bi opustili. Zagovorniki uporabe e-cigarete oziroma “vejpanja” za zgled velikokrat postavljajo Veliko Britanijo, ki je prilagodila predpise tako, da je ta čimbolj dostopna, ker v njej vidi potencial. Slaven Kalebić z Združenja vejperjev Slovenije, ki je ob pomoči e-cigarete tudi sam opustil dolgoletno kajenje, razlaga:
V državah, kjer so bolj permisivni pri uporabi elektronske cigarete, imajo nikoli v zgodovini zabeležen padec števila kadilcev.
Helena Koprivnikar z Nacionalneega inštituta za javno zdravje odkimava. O dolgoročnih posledicah e-cigaret ne vemo tako rekoč ničesar, v pari, ki nastaja pri uporabi teh cigaret, pa so že odkrili škodljive snovi. NIJZ je v svoji letošnji anketi zaznal tudi preveč brezskrbno rabo med mladimi:
Celo že v šetih razredih opažajo uporabo elektronskih cigaret. Skrb vzbujajoče je pa tudi to, da marsikje povedo, da so starši dali elektronsko cigareto otroku.
Smo torej na robu neslutene katastrofe ali čudeža? Več v prispevku.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
Neveljaven email naslov