Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
Avtor Zajčjega leta je bil izjemno priljubljen med našimi bralci
Poslovil se je neutrudni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi v kar 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje. V svojih delih je Arto Paasilinna s humorno noto naglasil tudi človeško stisko. Jelka Ovaska pravi:
Finski človek ima neki poseben značaj in mentaliteto. To vse izvira iz zgodovine in njihovega težkega življenja. On je to vse dobro vedel in vklopil v svoja dela.
Arto Paasilinna je bil star 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. Paasilinna se je najprej posvečal gozdarstvu in pozneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
Avtor Zajčjega leta je bil izjemno priljubljen med našimi bralci
Poslovil se je neutrudni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi v kar 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje. V svojih delih je Arto Paasilinna s humorno noto naglasil tudi človeško stisko. Jelka Ovaska pravi:
Finski človek ima neki poseben značaj in mentaliteto. To vse izvira iz zgodovine in njihovega težkega življenja. On je to vse dobro vedel in vklopil v svoja dela.
Arto Paasilinna je bil star 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. Paasilinna se je najprej posvečal gozdarstvu in pozneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko je pred nekaj tedni grški otok Lesbos obiskala Angelina Jolie, da bi opozorila na trpljenje beguncev, ki si za ceno lastnih življenj prizadevajo izbojevati še nekaj upanja za prihodnost, je večino navzočih medijev veliko bolj zanimala njena osebna telesna teža kot pa humanitarna katastrofa, na katero je hollywoodska zvezda s svojim prihodom želela usmeriti pozornost. Kako v današnjem svetu opozarjajo na humanitarne katastrofe in zbirajo pomoč za trpeče, na številne načine odseva tudi spremembo glede tega, kako smo danes pravzaprav solidarni. Veliko več pove o nas samih in naših sodobnih digitaliziranih družbah kot pa o tistih, ki potrebujejo pomoč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko davkov ponikne v davčnih oazah in kako preprečiti izogibanje plačevanju davkov ? O tem so danes razpravljali na komisiji za nadzor javnih financ. Od 32-tih milijonov dodatno obračunanega davka pri poslovanju z davčnimi oazami, je plačanega le tretjina. Člani komisije so sprejeli seznanitveni sklep , da je pri zadnjih prodajah državnega premoženja morda šlo tudi za nezakonita dejanja, ker so prodaje potekale prek tako imenovanih namenskih družb s sedežem v davčnih oazah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko davkov ponikne v davčnih oazah in kako preprečiti izogibanje plačevanju davkov ? O tem so danes razpravljali na komisiji za nadzor javnih financ. Od 32-tih milijonov dodatno obračunanega davka pri poslovanju z davčnimi oazami, je plačanega le tretjina. Člani komisije so sprejeli seznanitveni sklep , da je pri zadnjih prodajah državnega premoženja morda šlo tudi za nezakonita dejanja, ker so prodaje potekale prek tako imenovanih namenskih družb s sedežem v davčnih oazah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Iz Portoroža poroča Maja Derčar.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Povezovanje izobraževanja in gospodarstva daje dobre rezultate. S povezovanjem pridobivajo eni in drugi pa tudi družba kot celota. Da bi bila ta vez vedno boljša in učinkovitejša si prizadevajo tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki je letos že drugič zapored organizirala konferenco TRiii, namenjeno spodbujanju inovativnosti v srednjem tehniškem izobraževanju in povezovanju z gospodarstvom ter doseganju skupnih sinergij. Da je ideja dobra potrjuje tudi letošnja še večja udeležba srednjih šol iz vse Slovenije, večje število projektov, za katere prihajajo spodbude tudi že iz gospodarstva. Karmen Štrancar Rajevec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novi generalni direktor ljubljanskega Kliničnega centra Andraž Kopač je popoldne od dosedanje vršilke dolžnosti Brigite Čokl prevzel posle, z jutrišnjem dnem pa bo začel vodenje največje slovenske bolnišnice. 44-letni krizni manager, nekdanji prvi mož Alpine, doslej pa vodja podjetja za predelavo kovinskih izdelkov nima izkušenj v zdravstvu, vendar je to, kot je sam dejal ob današnji uradni primopredaji, morda celo prednost, med svojimi prioritetami pa je izpostavil resne finančne težave bolnišnice. Snežana Ilijaš
Dan zmage nad fašizmom in nazicmom je tudi praznik mesta Ljubljana. Na ta dan je že vrsto let na Ljubljanskem gradu slavnostna seja, na kateri podelijo nazive častne meščanka, častni meščan ter priznanja in plakete glavnega mesta. Slovesnost je že vrsto let tudi predmet ideoloških razhajanj med levo in desno usmerjenimi svetniki in tako je bilo tudi letos. Marjan Vešligaj
Neveljaven email naslov