Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
November je mesec za kino, pravijo ljubitelji dobrega filma. Danes se namreč začenja ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, največji kulturni dogodek v državi, ki vsako leto privabi okrog 50 tisoč obiskovalcev in v dvanajstih dneh prikaže več kot sto izbranih filmov. Festival, ki je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših, letos praznuje 30 let. O preteklih dosežkih Liffa ter o izzivih prihodnosti, smo se pogovarjali s programskim direktorjem filmskega festivala Simonom Popkom.
Srbija je ena številnih držav na migrantski poti in ena redkih, kjer otroci in mladostniki v času, ki ga preživijo tam, lahko obiskujejo šole. Denimo osnovno šolo Branka Pešića v Zemunu, kjer se šolajo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, mnogi ob začetku šolanja ne govorijo srbsko. Izjemno delo, v katerem je potrebno veliko inovativnosti in prilagodljivosti, so prepoznali tudi v slovenskem sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture – člani so v dobrodelni akciji zbrali več kot 6000 evrov, donacijo pa v šolo prinesli osebno in se prepričali, da se tam lahko marsikaj naučijo tudi oni.
Ljubitelji visoke kulinarike bodo končno prišli na svoj račun. Marca 2020 v Slovenijo prihaja prva izdaja mednarodno prepoznavnega Michelinovega vodnika, so danes naznanili na dnevih slovenskega turizma. Vpeljavo tega vodnika si je naša država želela več let, Michelinove zvezdice že imajo sicer nekateri kulinarični mojstri naših sosed – v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Več Tina Lamovšek.
Kakšna bo hrana prihodnosti? Živilska industrija v sodelovanju z znanostjo snuje vedno bolj kompleksna živila. Ni več dovolj, da so živila funkcionalna. Razvoj gre v smeri vključevanja novih alternativnih virov, kot so alge ali užitni insekti, tradicionalna živila, kot je kruh, dobivajo nove sestavine, z uporabo novih tehnologij se spreminja sestava in struktura živil, ki pa morajo ostati okusna, varna in kakovostna, zato je to področje v EU zelo regulirano. Znanost se v okviru Strateških razvojno inovativnih partnerstev na področju hrane vklaplja v gospodarstvo, kar spodbuja inovativnost na tem področju. Dosežki na tem področju so razstavljeni pod naslovom FUTURE FOOD na Gospodarski zbornici Slovenije do 10. januarja 2020.
Javljanje naše zamejske dopisnice Petre Kos Gnamuš.
Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda – v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku. Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V gastronomskih trendih se zadnja leta pojavlja poklic vodnega sommelierja. Restavracije višjega cenovnega razreda, poleg vinske, že ponujajo tudi vodne karte, opaža Jaka Blažon, ustanovitelj mednarodne spletne skupnosti za ljubitelje kulinarike Noir Food. Na svetu je zaenkrat le nekje od 100 do 200 certificiranih vodnih sommelierjev. V to peščico sodi tudi mladi Prekmurec Niko Huber, ki si želi ustanoviti šolo za ta poklic. Najdražja voda, ki jo je pil, je Svalbardi. Stane 85 eur na steklenico, dobijo pa jo s topljenjem odlomljenih koščkov ledenika.
Dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se na Prvem skozi različne prispevke sprehodili skozi to usodno zgodovinsko dejanje. Na trenutke, ko je kot mlad novinar o dogajanju v Berlinu poročal, se je spomnil analitik in komentator mednarodnega političnega dogajanja, nekdanji dopisnik iz ZDA Matej Šurc. V Nemčiji je bil v času velikih sprememb tudi prof. dr. Dušan Nećak, ki je opozoril, da so nekateri zidovi ostali in da jih bo še dolgo težko podreti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med reklamnimi panoji, ki vas dnevno nagovarjajo na vsakem koraku, se vsako leto najdejo tudi plakati, ki opozarjajo na aktualno družbeno problematiko. V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si boste lahko ogledali razstavo družbeno-odgovornih plakatov, nastalih za natečaj Plaktivat. Razstavo pripravlja TAM-TAM Inštitut.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.
O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.
Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
Uspešen pregon gospodarskega kriminala – od odkrivanja do obtožbe in na koncu razsodbe – je tisto, po čemer se meri uspeh pravosodja. Med gospodarskimi kaznivimi dejanju je največ poslovnih goljufij, v porastu so kazniva dejanja zlorabe notranjih informacij in zlorabe položaja. Tudi na gospodarskem področju je vse več čezmejne kriminalitete. Praktično ni kaznivega dejanja s tujim elementom, pa naj gre za davčne zatajitve, zlorabe, tudi korupcijo.
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri nas raste deset vrst hrastov. Trije so najpogostejši, in sicer cer, dob in graden. Hrast kot rastlina je v splošnem znan predvsem po lubju, njegovi plodovi – želodi s kapico – pa so užitni. Kot je povedal Dario Cortese, poznavalec divje hrane, imajo le eno slabšo lastnost: trpek oziroma grenko kisel okus. Če bi radi vendarle po vzoru naših prednikov želod uporabili tudi v kuhinji, se moramo najprej znebiti tega.
Neveljaven email naslov