Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delnice Nove Ljubljanske banke so prvi trgovalni dan na Ljubljanski in Londonski borzi doživele topel sprejem. V Ljubljani so se ob nekaj več kot dveh milijonih prometa podražile za 10 %, medtem ko v Londonu ob 4x večjem prometu za 12%. Tako v NLB, kot na SDH, pa tudi na Ljubljanski borzi so nad skoraj povsem končano privatizacijo nove Ljubljanske banke olajšani in zadovoljni.
Za evropske filmske nagrade LUX so se potegovali trije filmi, in sicer Druga stran vsega srbske režiserke Mile Turajlić, Stiks avstrijskega režiserja Wolfganga Fischerja in Bojevnica v režiji Islandsa Benedikta Erlingssona. Dobitnika nagrade, s katero Evropski parlament spodbuja kulturno raznolikost in povezovanje med evropskimi državami, so razglasili danes v Strasbourgu - to je film Bojevnica. Iz Strasbourga se javlja Marko Rozman.
14. novembra zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Tista tipa 1 je še vedno najpogostejša sladkorna bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je pa seveda pričakovano, da mlajši ko je otrok, bolj je odvisen od družine. Takšna bolezen je kronična in zahteva dosmrtno zdravljenje vedno in povsod, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Takšni otroci so sicer opredeljeni kot dolgotrajno bolni otroci in zato upravičeni do začasnega spremljevalca, ki ga spremlja v šolskem okolju. A očitno papir prenese vse, praksa je pogosto drugačna. Več Tina Lamovšek.
Celoten pogovor z Evanom Grmom, programskim koordinatorjem Zavoda Transakcija, o neurejenem pravnem stanju oz. postopku priznanja spola pri transspolnih osebah.
Shod je javen poziv odgovornim institucijam k ureditvi človekovih pravic transspolne skupnosti.
Kalifornija se bori z obsežnimi požari na severu in na jugu. Evakuiranih je bilo na tisoče ljudi, do ponedeljka zvečer so poročali o 42 smrtnih žrtvah zaradi požara Camp na severu Kalifornije, vsaj dve smrtni žrtvi pa je terjal tudi požar Woolsey na jugu države. Na sever in na jug zvezne države, v kateri so sicer vajeni požarov, je Mojca Delač poklicala dve Slovenki, ki tam živita. Irena Mozetič v Santa Monici živi že 18 let, tam je finančna direktorica v podjetju, ki se ukvarja z restavracijami po celi Ameriki, dr. Marinka Žitnik pa je postdoktorska raziskovalka na področju računalništva na Univerzi Stanford (San Francisco).
13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.
Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je potekala predstavitev raziskave Enakost spolov na slovenskem političnem parketu, ki je pod okriljem Inštituta za proučevanje enakosti spolov nastala ob spremljanju nedavnih parlamentarnih volitev. Več o tem v kolikšni meri in kako so vidike neenakosti spolov kot so nasilje nad ženskami, nedotakljivost že pridobljenih ustavnih pravic, plačna vrzel in položaj žensk na najvišjih pozicijah, naslavljale slovenske politične stranke, v prispevku Martina Černe. Foto: pixabay
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Samo v lanskem letu je bilo odkritih in preiskovanih 2690 primerov prevar, v katero so bila vpletena podjetja v 125 državah sveta. V Sloveniji so bili odkriti štirje primeri. Z globalizacijo se stopnja prevar ni upočasnila ali zmanjšala, ravno nasprotno, z vse večjim številom akterjev na trgu in tehnološkim napredkom se je tveganje za nastanek prevar povečalo. V katerih državah in v katerih dejavnostih je tveganje za korupcijo najvišje ter kako preprečevati prevare, prisluhnite v prispevku Simeone Rogelj.
Nova Ljubljanska banka je prodana. Slovenski državni holding je prodal 59,1 odstotka banke po najnižji ceni znotraj razpona, 51,5 evra za delnico. Država bo tako iztržila 609 milijonov evrov. Kaj pomeni dosežena cena in zakaj nismo prodali vseh 75 odstotkov banke, kolikor je bilo naprodaj? Država je prodajala 75 odstotkov minus eno delnico, a je odprodala zgolj dobrih 59 odstotkov. Najverjetneje gre razlog iskati v ceni. Povpraševanje po delnicah je bilo namreč na dnu postavljenega razpona, ki se je sicer raztezal do 66 evrov. Glede na doseženo ceno v prvi javni ponudbi delnic bo tržna vrednost NLB ob začetku kotiranja na ljubljanski in londonski borzi dosegla 1,03 milijarde evrov. Kot smo napovedali, bodo delnice NLB na obeh borzah začele kotirati prihodnjo sredo. Do takrat pa imajo vlagatelji čas za vplačilo svojih lastniških deležev.
Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.
Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.
Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.
O tem, kaj lahko pričakujemo od prenovljene direktive EU o kakovosti pitne vode, v pogovoru z biologom dr. Gorazdom Urbaničem z Inštituta za vode.
Napovedi so se uresničile: demokrati so na vmesnih kongresnih volitvah po osmih letih znova prevzeli večino v predstavniškem domu oziroma spodnjem domu kongresa, v senatu pa bodo imeli še naprej večino republikanci. Več Tomaž Gerden.
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Neveljaven email naslov