Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
Čeprav so pred nami zelo topli dnevi, bodo posledice letošnje pozebe na kmetijstvu ostale. Veliki temperaturni skoki in mrzla jutra ter s tem povezana tveganja za rastlinsko proizvodnjo spomladi niso več izjema. Pri tem so zlasti na udaru sadjarji. Ti lahko z različnimi agrotehničnimi ukrepi, kot je uporaba pripravkov za krepitev rastlin na osnovi alg oz. aminokislin, delno zmanjšujejo škodo, toda sadjarska panoga bi potrebovala učinkovito zaščito z oroševalno-namakalnimi sistemi, ki bi varovali pridelek ne samo ob večjih pozebah, ampak tudi v sušnih obdobjih. Tudi suše so namreč vedno pogostejša težava kmetijske pridelave. Preboja na tem področju ni zaradi birokratskih ovir na tem področju, opozarja Boštjan Kozole, direktor največjega sadjarskega podjetja Evrosad in predsednik Združenja za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z njim se je pogovarjala Jernejka Drolec. Kot kaže pa bo na ocene škode po aprilski pozebi treba še počakati.
V Evropski uniji je 1. januarja letos začel veljati zakon o minimalnem davku, po katerem bodo morali biti prihodki multinacionalk, ki bodo ustvarile več kot 750 milijonov evrov prihodkov na leto, obdavčeni z najmanj 15-odstotno davčno stopnjo. Gre za prelomno davčno zakonodajo na globalni ravni, ki je rezultat večletnih pogajanj med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in skupino 20-ih največjih gospodarstev sveta G20. Gre za to, da mednarodna podjetja dobičke ne bi več preusmerjali v države z nizkimi davčnimi stopnjami. O podrobnostih tega davka se je Rok Valenčič pogovarjal z davčno svetovalko Alenko Gorenčič.
Med Opčinami pri Trstu in Reko je na voljo nova čezmejna železniška povezava. Proga je plod sodelovanja železnic in partnerjev evropskega projekta treh držav: Slovenije, Italije in Hrvaške, ki spodbuja uporabo javnega prevoza in trajnostne rešitve, zlasti na podeželskih in čezmejnih območjih. Vmesne postaje na slovenski strani so v Sežani, Divači, Pivki in Ilirski Bistrici, na hrvaški pa Šapjane in Matulji. Na prvo vožnjo po novi železniški povezavi se je z vlakom podala tudi Tjaša Lotrič.
Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se tretjina svetovno proizvedene hrane na svetu izgubi ali pristane med odpadki, obenem pa več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane. Samo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane oziroma 68 kg na prebivalca (od tega 40% še vedno užitne hrane). Največ odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih, kar 52%. Ob 4. slovenskem dnevu brez zavržene hrane je potekal posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Na dogodek, ki je potekal v Hiši Evropske unije, so bili povabljeni sogovorniki iz Slovenije in tujine, ki so predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse ter opozorili na nasprotja med odnosom do hrane nekoč in danes. Med njimi je bila tudi Ilona Rac z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila projekt Hrana ni odpadek: preprečevanje, zmanjševanje in uporaba odpadne hrane oz. Razumevanje motivacije slovenskih potrošnikov in organizacij za zmanjševanje količin odpadne hrane.
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji živi okoli 200 tisoč oseb z različno stopnjo izgube sluha, kljub zaskrbljujočim številkam pa imamo med nami premalo prisojnih služb, ki bi nadzirale in ukrepale ob previsokih meritvah hrupa. Tudi sistemsko je to področje pomanjkljivo urejeno in le redko pride do korenitejših sprememb. Marca je denimo okoljsko ministrstvo umaknilo predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na prireditvah, ker je dobil preveč kritik. FOTO: Pixabay
Po koncu hladne vojne so številne evropske države zmanjšale obrambne proračune in se odpovedale velikim orožarskim projektom v prepričanju, da so večje vojne na celini stvar preteklosti. Vojna v Ukrajini pa je to miselnost povsem prevetrila. Ta vojna je tudi pokazala, da evropska industrija ni bila pripravljena na nekatere velike izzive, na primer na nenadno povpraševanje po velikih količinah topniških granat. Za nekaj več pojasnil o obrambnih izdatkih evropskih držav, zlasti naših sosed ter izvozu orožja, smo se pogovarjali z dolgoletnim urednikom revija obramba Borisom Knificem.
Stefan Pan je južnotirolski podjetnik. Našemu dopisniku iz Italije se ob srečanju mimogrede pohvali, da njegova bocenska tovarna speče 35 kilometrov jabolčnega zavitka na dan. Toda Pan je tudi visok funkcionar največjega italijanskega gospodarskega združenja Confindustria; njegovih 150.000 članic zaposluje četrtino italijanske delovne sile. Stefan Pan je kot delegat Confindustrie za evropske politike podpisal obširno analizo stanja v evropskem gospodarstvu, s katero v teh tednih prepričuje kandidate na evropskih volitvah o potrebah italijanskega gospodarstva. O strategijah razvoja evropskega gospodarstva v naslednji petletki se je z njim pogovarjal Janko Petrovec. Prevode bere Bernard Stramič.
Pretekli teden je v Slovenijo prikolesaril mladi Irec, ki si je za cilj postavil kolesarjenje od Irske do Avstralije. Pa ne zato, ker bi mu bili všeč ekstremni podvigi, ampak predvsem za dober namen. Fergal Guihen, 25-letni zdravstveni tehnik s severa Republike Irske, namreč tako zbira denar za dve dobrodelni organizaciji. V Ljubljani se je z njim pogovarjala Andreja Čokl.
Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.
Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov ti opozarjajo na nedostopnost javnega potniškega prometa in javnih ustanov, najbolj jih sicer skrbi prenova osebne asistence. Nov predlog zakona je namreč v javni razpravi, prav tako tudi predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, za katerega ministrstvo predvideva, da bo državo stal 15 milijonov evrov letno. Zakaj strokovnjaki pravijo, da so stroški ocenjeni previsoko? Koliko dodatka za pomoč in postrežbo bodo morali prispevati uporabniki za osebno asistenco in kako bo s prisotnostjo asistenta pri uporabniku v nočnem času? FOTO: Pixabay
Ob uradnem obisku zunanje ministrice Tanje Fajon na Kitajskem je v to azijsko velikanko odpotovala tudi največja gospodarska delegacija v zadnjih 15 letih. Približno 50 podjetij – od Luke Koper, Krke, Pošte Slovenije, Hisense Gorenje, do Cosylab in turističnih podjetij. Gospodarsko sodelovanje med državama se krepi, menjava je presegla 7 milijard evrov, a skoraj v celoti na račun našega uvoza s Kitajske. Obisk je tudi poskus, da bi to vsaj nekoliko uravnotežili. O gospodarskih trendih, priložnostih in očitkih na račun presežne kitajske proizvodnje in dumpinških cen smo se pogovarjali s predsednikom slovensko-kitajskega poslovnega sveta Žigom Vavpotičem, najprej pa nam je glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc orisal značilnosti dozdajšnjega gospodarskega sodelovanja in gospodarski pomen Kitajske za Slovenijo.
Družbena pričakovanja, predsodki in spolni stereotipi so glavni razlogi za neenake možnosti žensk v znanosti, ki so jih izpostavile udeleženke okrogle mize. Ta je potekala včeraj v ljubljanski mestni hiši, in sicer v okviru cikla WISE 2024, katerega namen je reševanje spolne neenakosti v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, in o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, v tokratni Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Slovenijo je pred tremi tedni pretresla vest o nenadni smrti novorojenčka z Goričkega. Med drugim je bilo ugotovljeno, da patronažna služba zdravstvenega doma Murska Sobota o rojstvu otroka ni bila obveščena in ni spremljala njegovega razvoja. Praksa slovenskih porodnišnic glede obveščanja patronažnih služb so različne, ugotavlja tudi Varuh človekovih pravic, ki se je s to tematiko začel ukvarjati že lani. Nekatere porodnišnice obveščajo samo zdravstvene domove na svojem področju, nekatere vse, ponekod morajo porodnice patronažno službo obvestiti same. Tak sistem očitno ni optimalen. Kaj ugotavlja varuh človekovih pravic, je Peter Svetina pojasnil v pogovoru s Katjo Arhar.
Pet let je minilo od požara, ki je poškodoval znamenito pariško katedralo Notre-Dame. V francoski prestolnici obljubljajo, da bo do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena. Kako spremljajo obnovo Francozi, Parižani, in kdaj naj bi bila obnova končana, bomo izvedeli neposredno od njih. Kulturnica, prevajalka in kulturna mediatorka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu, Liza Japelj Carone, poudarja, da vsi že težko pričakujejo odprtje ene najpomembnejših zgradb v državi.
Danes obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev. V Sloveniji je delež mladih prostovoljcev v starostni skupini do 18 let še vedno najmanjši. V starostni skupini od 18 do 30 let je sicer nekoliko višji, v zadnjem času se giblje pri približno dvajsetih odstotkih. V Večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, večino prostovoljcev predstavljajo mladi. Ti nudijo učno pomoč otrokom in mladostnikom iz družin, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, pa tudi tistim z učnimi težavami ali primanjkljaji. Večgeneracijski center je obiskala Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.
Boris Čok iz Lokve je nosilec dediščine suhozidne gradnje in tudi njemu gre pripisati ogromno zaslug za vpis te veščine na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Čok pa je tudi čuvaj izročila in avtor dveh knjig, ki ohranjata spomin na obredja slovenske rodne vere in naravoverstva. Pred leti je izdal svojo prvo knjigo na to temo - V siju mesečine, prav v teh dneh pa je izšla še druga - V temi (ni) senc, ki odstira marsikatero skrivnost staroverstva – edine slovenske oziroma slovanske avtohtone vere. Z Borisom Čokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Usoda prvih 20 najbolj ogroženih hiš ob Savinji je zapečatena. Državna tehnična pisarna je odgovorila na pripombe ljudi na prvi sveženj mnenj o odstranitvi najbolj kritičnih domov, prizadetih v avgustovski ujmi. Ključnih odločitev ni spreminjala, dokončno in zavezujočo odločitev vlade se pričakuje še ta mesec. Kdaj bodo odločili še o preostalih 330 objektih s seznama potencialnih kandidatov za odstranitev in kako bodo pomagali pri obnovi drugih domov, nam je pojasnil vodja Državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek.
Svetovna zdravstvena organizacija vidi prihodnost zdravja in zdravstva v digitalni tehnologiji. Področje zdravja nudi neizmerne možnosti za uporabo umetne inteligence, tako v pomoč zdravnikom, ki so povsod po svetu preobremenjeni kot tudi pacientom, ki že danes pogosto iščejo zdravstvene informacije na spletu, ki pa niso vedno zanesljive. Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča državam, da z umetno inteligenco na interaktiven način pomaga ljudem do zdravstvenih tem. Pri nas se s tem ukvarjajo že leta na Inštitutu Jožef Štefan. Z vodjo projekta, Matjažem Gamsem se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dva največja zdravstvena domova pri nas, Maribor in Ljubljana, sta vključena v evropski projekt preventivnega presejalnega testiranja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je povezana z nastankom raka na želodcu. V Mariboru vabijo 4000 in v Ljubljani 6200 oseb starih od 30 do 34 let. V Ljubljani so minuli teden predstavili rezultate prvih testiranj, izkazalo se je, da je med odzivniki 12% pozitivnih. Rak želodca je velik javno zdravstveni problem, incidenca v Sloveniji je osma najvišja v Evropi.
Neveljaven email naslov