Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
Zdravnik, gorski reševalec, alpinist, himalajec, zmajar Iztok Tomazin je v najnovejši knjigi Na meji popisal spomine na tihotapljenje predmetov za osebno uporabo v obdobju nekdanje Jugoslavije. Kot dijak in pozneje študent medicine je iz Avstrije čez Karavanke tihotapil predvsem alpinistično in drugo športno opremo, ki jo je kot vrhunski alpinist potreboval za svoj alpinistični razvoj in druge dejavnosti. "Karavanke, kjer sem začel z alpinizmom, sem dobro poznal, vedel sem, kako se gibljejo graničarji. Večino tihotapskih poti sem opravil ponoči, tudi v slabem vremenu, z bremenom, težkim več kot 20 kilogramov", se spominja naš vrhunski alpinist.
Zasavje je regija, ki jo je močno zaznamovalo rudarstvo. V mestih je pustilo bogato tehnično in kulturno dediščino, ki je za večino prebivalcev nekako samoumevna. Otrokom pa velikokrat svojevrsten izziv, saj skozi njo spoznavajo način življenja svojih dedov, prehrano in govorico ter njihovo delo. Izziva, ki je temeljil na besedi »kumeratšaft« so se lotili tudi učenci gledališke skupine in njihovi mentorji v Osnovni šoli Trbovlje in nastal je zanimiv film, ne le o zgodovini Trbovelj, temveč tudi o novih tehnologijah oziroma o poti po kateri stopajo Trbovlje danes.
lovensko javnost je v teh dneh dodobra razburila smrt 10-letne turške deklice, ki je utonila med prečkanjem reke Dragonje, in odzivi nanjo. Po svetu naj bi letos med poskusom prečkanja mej, morij ali od izčrpanosti na poti umrlo več kot 4470 beguncev, poroča Mednarodna organizacija za migracije. Podatki nikakor niso zanesljivi, poudarja. Število umrlih je najverjetneje precej višje. Poleti 2019 pa je skoraj bolj kot smrti beguncev odmevalo njihovo reševanje. Ladja organizacije Sea Watch je junija tistega leta rešila 53 migrantov in jih po pravi pomorski kalvariji izkrcala na italijanskem otoku Lampedusi. Kapitanka ladje se je zato znašla za zapahi. Kaj se je zgodilo po tem, v tokratni Inforetrospektivi.
Kot smo že poročali, tornadi, ki so v noči s petka na soboto prizadeli več zveznih držav na jugu in srednjem zahodu ZDA, so zahtevali več deset življenj, od tega največ v Kentuckyju. To območje so prizadeli štirje tornadi, od tega eden, ki je prizadel skoraj 400 kilometrov dolgo območje. Poleg smrtnih žrtev je Kentucky po besedah guvernerja verjetno ostal brez najmanj 1000 hiš, več deset tisoč odjemalcev je brez elektrike, nacionalna garda pa pomaga iskati preživele, ranjene in mrtve. Decembra ponavadi zaradi mrzlega vremena ni toliko tornadov. Nekateri domnevajo, da gre za posledico podnebnih sprememb, saj je te dni po ZDA nenavadno toplo. Marko Korošec, ljubiteljski meteorolog in lovec na tornade poudarja, da je dogodek zelo nenavaden, ker se je zgodil sredi zime.
Marsikdo z njim potuje dnevno na delovno mesto, v šolo, na fakulteto ali po opravkih. Potovanje z vlakom je udobnom, poceni in ekološko. Potovati z vlakom je trajnostno. Po podatkih Evropske komisije predstavlja železniški promet manj kot odstotek emisij toplogrednih plinov iz prometa, medtem ko cestni promet kar 72 %. Sliši se idealno. Kaj pa točnost in sama kredibilnost voznega reda? Zadnje mesece pogosto poslušamo komentarje o zamudah v potniškem prometu. Razlog za velike zamude so gradbena dela na železniških prograh.
Tragično reševanje begunske družine v reki Dragonji in iskanje desetletne deklice, ki jo je odnesel tok reke, je zaznamovalo včerajšnji svetovni dan človekovih pravic. Primer, ki se je zgodil v četrtek ponoči, dokazuje, da obstajajo načela spoštovanja človeških življenj, dostojanstvo in svoboda za vse le na deklarativni ravni. Odzivi odgovornih pa kažejo na sprenevedanje ob tragičnem dogodku, v komentarju razmišlja Tjaša Škamperle. Predsednik Borut Pahor meni, da je treba skrbno preiskati in ugotoviti, ali je bilo v tej tragediji storjenega kaj narobe. Ima prav: poglejmo, kaj je narobe. To, da so ob slovensko-hrvaški meji rezilne žice, ki so bile v begunski krizi sprva postavljene kot začasne, je narobe. Ni jih postavila ta vlada in nobena jih v šestih letih niti ni odstranila. Zamenjava za panelne ograje se samo lepo sliši, svojega namena tako ali tako ne dosegajo. Po izkušnjah organizacij, ki se z begunci pogovarjajo, jih prav te ovire vodijo proti še težje premostljivim predelom na meji – da, tudi v reke, čez zasnežene hribe. Narobe je to, da so se pri nas bolj posvečali vprašanju, ali lastniku zemljišča, kjer stoji ograja, pripada odškodnina, kot pa s tem, da je na balkanski poti na tisoče beguncev, ki jim Hrvaška, Slovenija in druge evropske države odrekajo možnost poiskati zaščito. Policija je, kar je potrdilo tudi sodišče, nezakonito, brez možnosti vložitve prošnje za azil, begunce vračala v roke hrvaške policije. Situacija ni enoznačna: nekateri policisti begunce vračajo, drugi jim pomagajo pri porodih sredi gozda ali zanje skočijo v mrzlo reko. /V reki Dragonji se zahvaljujoč občanu in policistom ni zgodila še večja tragedija./ Toda družino so vrnili na Hrvaško. Narobe je, da se predsednik ni vprašal, kako to, da mati v šoku in izmučenosti ni zaprosila za mednarodno zaščito. In narobe je, da Božo Predalič v isti sapi izrazi sočutje z vpletenimi v tragedijo, označi mater za neodgovorno in begunce usmeri na zakonite mejne prehode. Narobe je, da človek na to sploh pomisli in da je povrhu vsega to celo državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve – ki kroji azilno politiko. Vprašanje beguncev presega naše meje – odgovore terja tudi na širši – regionalni in evropski ravni. Predsednik države ima prav: če je šlo kaj narobe, je treba poiskati odgovorne. Zato naj se danes še enkrat pogleda v ogledalo, kjer bo našel del odgovora.
Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V atrij glavne ljubljanske pošte se je ta teden preselil prepoznavni obraz kobariške kulinarike. Chefinja Ana Roš s približno polovico svoje ekip z dvema Michelinovima zvezdicami nagrajene Hiše Franko –bo vse do sobote kuhala na razprodanem dogodku, t.i. pop up dogodku. Pop up restavracija – gre za začasen dogodek, ki se odvija v unikatnih prostorih – Ani Roš vedno predstavlja izziv, saj se – kot pravi - soočaš z drugačnim okoljem, si v nepredvidljivi situaciji, saj nisi v svoji kuhinji, kjer vsak njen kotiček poznaš do potankosti. Tovrstne dogodke občuti kot štartanje s točke 0. “Predvsem se pa tik pred zdajci – zdaj sva par minut pred dogodkom – sprašuješ Tina Lamovšek se je s kuharsko mojstrico pogovarjala nekaj minut pred začetkom ponedeljkovega dogodka. In čeprav je Hiša Franko drugačen tip gostinsko-restavracijske ponudbe, je novinarka začela pogovor z vprašanjem glede vladnih ukrepov, ki prepovedujejo prodajo jedače in pijače na prazničnih stojnicah. Gostinci so namreč ogorčeni, čeprav – kot smo poročali – so se v Ljubljani znašli drugače. Foto: www.slovenia.info (Dean Dubokovič)
V newyorški Metropolitanki v operi Evridika mladega ameriškega skladateljskega zvezdnika Matthewa Aucoina je sinoči v dirigentski vlogi debitirala Daniela Candillari. Mariborčanka, ki se je rodila v Novem Sadu, glasbo pa študirala v Gradcu, Indiani in na Dunaju, je nekaj časa sodelovala z Opero in baletom SNG Maribor. Zdaj pa že skoraj desetletje ustvarja z najuglednejšimi opernimi hišami, filharmonijami in glasbenimi akademijami v Združenih državah.
Zaradi težkih razmer v covid bolnišnicah je minister za zdravje pred časom pozval k pomoči tudi dijake in študente zdravstvenih smeri. Pozivu so se odzvali na Srednji šoli Zagorje z dijaki tretjega letnika programa zdravstvena nega. Dijaki, ki bi sicer morali na delovno prakso spomladi, so se skupaj z učitelji odločili priskočiti na pomoč, tako kot je sicer v njihovem poklicu pravilo, ko jih potrebujejo. Nekaj dijakov je odšlo v zdravstveni dom in dom starejših, večina pa v regijsko bolnišnico v Trbovlje, kjer jih je obiskala tudi Karmen Štrancar Rajevec.
»Ljubljana ljubi hrano!« vas ob prebiranju nove kulinarične revije Gourmet Ljubljana, ki zajema gastronomsko DNK prestolnice, nagovori uredništvo. Na skoraj sto dvajsetih straneh se boste spoznali z ljubljansko kulinarično sceno prek zgodb chefov, njihovih mojstrovin, ponudnikov in proizvajalcev; najdete tudi recepte in ideje, kako osnovno jed povzdigniti na vrhunsko raven. Burek s tartufi? Zakaj pa ne. Mimogrede, burek krasi tudi naslovnico omenjene revije, ki bo izšla enkrat na leto ob festivalu November Gourmet. Delček vsebine predstavlja Tina Lamovšek.
Naše gostinstvo se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra, epidemija pa je kadrovske težave še dodatno povečala. Čeprav je država tej panogi v tem času pomagala, zaznavajo namreč še večji odliv kadra v sosednje države kot pred to krizo, tudi sicer pa je zanimanje za delo v tej panogi vse manjše. Zakaj so gostinski poklici pri nas vse manj cenjeni, je v sosednji Avstriji res bolj rožnato in kaj bi bile rešitve za nastale razmere, v prispevku Nataše Kuhar.
Nekoliko drugačno praznično vzdušje je letos. Brez prireditev, z okrnjenimi božičnimi sejmi in brez hrane in pijače na stojnicah. Darila so tista, ki ostajajo in ki mnogim pričarajo lepe praznike. O nakupovanju daril, o preudarnosti pri tem početju ob mnogih reklamah in vabilih k trošenju ter o razmisleku o smiselnosti zadolževanja za decembrske nakupe.
Zadnji teden z zanimanjem sledimo, kako se omikron širi po Evropi in svetu. Za zdaj še ugibamo, kaj nas čaka: Ali bo omikron hujši od delte? Ali bodo za covidom zbolevali tudi cepljeni? Kaj pa prebolevniki? V državah na jugu Afrike je omikron v samo mesecu dni prehitel delto in predstavlja že kar devetdeset odstotkov vseh novih okužb. Nove variante pri Covid-19 Sledilniku spremlja Sebastian Pleško. Marca letos je prvi razkril, da je v Sloveniji že prisotna nigerijska mutacija koronavirusa. Kaj pa napoveduje glede različice omikron, ga je vprašal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay
Za otroke je od danes naprej na voljo aplikacija RTV Živ žav, primerna za mobilne telefone in tablične računalnike. Z njeno pomočjo otroci vstopajo v varen digitalni svet in se učijo prvih črk ter branja na njim prikupen način.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znana je zmagovalna pravljica natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci in pravljice, ki jih je tričlanska strokovna žirija predlagala za odkup.
Spolno nadlegovanje je bilo dolgo časa nekaj, o čemer se ni govorilo in česar se ni problematiziralo. Kljub temu, da se je pogosto dogajalo vsem na očeh in kljub temu, da ko govorimo o spolnem nadlegovanju in trpinčenju, vedno govorimo o zlorabi moči. Tovrstna dejanja so lahko kazensko pregonljiva, pravi dr. Jovana Mihajlović Trbovc, lahko pa so zgolj etično sporna in jih je, tudi zaradi odsotnosti pravilnikov, težko sankcionirat. V vsakem primeru pa je spolno nadlegovanje, ne glede na to v kakšnem prostoru se zgodi in komu, lahko prepoznati. Kot poudarja prof. dr. Vesna Leskošek, ljudje zelo dobro vemo, kdaj je odnos profesionalen in kdaj seksualiziran.
Neveljaven email naslov