Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katja Kumar o delu z begunci v Libanonu in Jordaniji

01.11.2018

Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.

Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:

“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”

Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg  sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.

“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:

“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”

Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Katja Kumar o delu z begunci v Libanonu in Jordaniji

01.11.2018

Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.

Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:

“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”

Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg  sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.

“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:

“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”

Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.


21.01.2019

Tigrica Maša in koza Pravljica delata družbo Putinu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.01.2019

Pranje in likanje nekoč

V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.


18.01.2019

Pogovor z novim ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem

Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.


18.01.2019

Tokratgremvolit – pomenljiv slogan letošnje vseevropske volilne kampanje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.01.2019

Ilinka Todorovski

Jutri bosta minili dve leti, odkar je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija postala Ilinka Todorovski. Kakšno je bilo to obdobje in ali lahko varuhinja že potegne črto pod volilno leto 2018? Po njenih besedah je lani prejela nekoliko več pobud kot leto prej, vsebinsko pa so približno enake: največ jih leti na sledenje načelom uravnoteženosti in ravnovesja v oddajah, izborom glasbe in govorni kulturi. Katere teme, pripombe, vprašanja poslušalcev pa so v ospredju, če pogledamo radijski del RTV vsebin?


17.01.2019

Kazen za prometni prekršek, ki ga ni bilo

Poslušalka je prejela kazen za prekršek v Avstriji, čeprav tam sploh ni bila, na kazni je bila ob točnih rojstnih podatkih navedena napačna registrska številka vozila.


17.01.2019

Komentar dr. Andreja Stoparja ob obisku Putina v Beogradu

Vučić želi pokazati, kako močno podporo ima v eni od svetovnih velesil, po drugi strani pa želi Moskva dokazati sebi in svetu, da ima na obrobju EU še vedno prijatelje.


22.01.2019

Pogovor z Jeffom Hoffmanom

V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.


16.01.2019

Brexit je za znanost na obeh straneh Rokavskega preliva slaba novica

Sinočnji poraz britanske premierke Mayeve, ko je celo 118 njenih poslancev glasovalo proti dogovoru z Evropsko unijo o Brexitu, danes odmeva po Evropi. Še zlasti na Škotskem, kjer so se že hoteli odcepiti od Združenega Kraljestva, ker bi radi ostali v Evropski uniji. Matjaž Vidmar, doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij v Edinburgu ter Član Kraljeve astronomske družbe je razložil, da na Škotskem nestrpno spremljajo novice o Brexitu.


15.01.2019

V koprskem zaporu vsaj za tretjino premalo pravosodnih policistov

V koprskem zaporu je skoraj 35 odstotni manko pravosodnih policistov, je po obisku v njem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ministra za finance in javno upravo bo zato še to popoldne poskušala prepričati za spremembo t.i kvot za nove zaposlitve. Nova v.d. direktorice koprskega zapora bo s prihodnjim torkom postala Janja Pahor Mohorič, dogajanje povzema Tjaša Škamperle.


15.01.2019

Kviz - Kekec

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.01.2019

Rasistične izjave Jamesa Watsona

Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.


14.01.2019

Pogovor z Boštjanom Anžinom o izpolnitvi Prespanskega dogovora

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

Ginekologi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

Jata pinož

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

100 ur astronomije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.01.2019

Beseda leta 2018

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.01.2019

Celje in njegove okoljske težave

V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.


09.01.2019

Država se je zadolžila za 1,5 milijarde

Pogoji zadolžitve ugodni, cena 1,2 odstotka, februarja je treba vrniti 2,3 milijarde glavnic, ki so bile obrestovane z več kot 4 odstotki. Finančni minister Andrej Bertoncelj je s pogoji zadolžitve zadovoljen. »Bili smo pogumni, bili smo prvi in bili smo uspešni,” odgovori na vprašanje, ali je kakšno sporočilo v tem, da smo kot prva od evrskih držav odprli trg državnih obveznic. Gre pa za refinanciranje, poudari finančni minister, na koncu leta bo država manj zadolžena kot na začetku, saj bo za odplačilo porabila tudi kupnino od NLB-ja in proračunski presežek.


08.01.2019

Mikroplastika v hrani: Kar vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku

V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.


Stran 162 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov