Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katja Kumar o delu z begunci v Libanonu in Jordaniji

01.11.2018

Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.

Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:

“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”

Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg  sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.

“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:

“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”

Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Katja Kumar o delu z begunci v Libanonu in Jordaniji

01.11.2018

Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.

Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:

“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”

Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg  sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.

“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:

“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”

Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.


09.07.2018

Edvard Žitnik iz New Yorka

Pogovor z dopisnikom RTV SLO Edvardom Žitnikom iz New Yorka.


06.07.2018

Vojaški tabor za dijake in študente

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.07.2018

Florjan Lipuš prejemnik Velike avstrijske državne nagrade

Pisatelj Florjan Lipuš je prejemnik letošnje Velike avstrijske državne nagrade, gre za najvišje avstrijsko odlikovanje na področju kulture. S tem je prvič to nagrado dobil avtor, ki piše v slovenščini, v svojem maternem jeziku. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za litaraturo ne more dobiti, ker piše v slovenščini. Lipuš je znan po delih, v katerih obravnava boj koroških Slovencev za priznanje in materinščino, med njimi so znana dela Zmote dijaka Tjaža, Boštjanov let, Odstranitev moje vasi in Gramoz, za katerega je bil letos tudi nominiran za nagrado kresnik.


05.07.2018

Varuhinja si želi Status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov

Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma še ta konec meseca objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer namreč mandat poteče konec februarja prihodnje leto, in predsednik je dolžan pol leta pred iztekom mandata začeti s postopkom izbire novega varuha. Varuhinja Nussdorferjeva se še ni odločila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Odločena pa je, da pred potekom mandata, varuh vloži prošnjo za pridobitev statusa A institucije v skladu s Pariškimi načeli Združenih narodov. Danes ima status B institucije po omenjenih načelih. Kaj sploh pomeni imeti status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov in česa v preteklih 20 letih varuh ni imel?


05.07.2018

Ni volje za sprejetje etičnega kodeksa

Aktualna azerbajdžanska afera, v katero je vpleten poslanec SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti, je dober kazalec, kje je šibka točka slovenske politike – v korupciji pri poslancih. Na to opozarjajo v organizaciji Transparency International Slovenija, da je pred Slovenijo še veliko dela na področju preprečevanje korupcije pri poslancih, pa ugotavlja tudi Greco.


04.07.2018

Mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana

Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.


04.07.2018

Sanacija hrvaškega koncerna Agrokor – igra brez zmagovalca

Marko Jaklič pričakuje novo prodajo Mercatorja.


03.07.2018

Divja odlagališča

V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Več o tem koliko divjih odlagališč imamo v Sloveniji in kako preprečiti nastajanje novih, v prispevku Martina Černe.


03.07.2018

Pravice in obveznosti glede izrabe letnega dopusta

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno trajanje dopusta pri nas je štiri tedne. Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu. Osnove pravice določa zakon, mnoge izjeme kolektivne pogodbe. Če ima delavec petdnevni delovni teden, potem ima pravico do minimalnega dopusta, ki traja 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Pogovor z generalno direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk je posnela Urška Valjavec.


03.07.2018

Kviz - plastične vrečke

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.07.2018

54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.


02.07.2018

Tri pokojnine za ruske nogometne sanje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.07.2018

Vlasta Jeseničnik iz Moskve

Dopisnica Vlasta Jeseničnik o nogometni vročici v Rusiji.


01.07.2018

Asteroidi - Nedeljsko jutro na Prvem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.06.2018

Vzdušje v Rusiji pred prvo tekmo osmine finala

V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.


29.06.2018

Leto dni po arbitražnem sporazumu

Dopisnik Jože Žura o življenju ob slovensko-hrvaški meji leto dni po arbitražnem sporazumu.


28.06.2018

Cambridge folk festival

Tudi letos bo prvi vikend v avgustu v Cambridgeu v Veliki Britaniji potekal veliki festival folka. Med glavnimi nastopajočimi bosta John Prine in Patti Smith. Poslušajte, kaj sta v rubriki Dobra glasba, dober dan o festivalu povedala Teja Klobčar in Jane Weber.


28.06.2018

Na dvoriščih komunalnih podjetij se kopiči odpadna embalaža

Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.


28.06.2018

Špela Čadež o članstvu v akademiji, ki podeljuje oskarje

Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki podeljuje oskarje, je v svoje kroge povabila neodvisno slovensko režiserko, oblikovalko in animatorko Špelo Čadež, katere kratki animirani filmi prejemajo nagrade doma in po svetu. Postala je prva Slovenka, ki bo kot članica akademije odločala o tem, v čigave roke gredo oskarji za animacijo in posebne učinke. Kako gleda na povabilo, na delo v njej in na samo akademijo?


28.06.2018

Rekordna ponudba počitniških del za dijake in študente

Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.


Stran 179 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov