Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.
Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji
Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:
“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”
Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.
“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:
“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”
Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.
Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji
Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:
“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”
Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.
“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:
“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”
Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko davkov ponikne v davčnih oazah in kako preprečiti izogibanje plačevanju davkov ? O tem so danes razpravljali na komisiji za nadzor javnih financ. Od 32-tih milijonov dodatno obračunanega davka pri poslovanju z davčnimi oazami, je plačanega le tretjina. Člani komisije so sprejeli seznanitveni sklep , da je pri zadnjih prodajah državnega premoženja morda šlo tudi za nezakonita dejanja, ker so prodaje potekale prek tako imenovanih namenskih družb s sedežem v davčnih oazah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko davkov ponikne v davčnih oazah in kako preprečiti izogibanje plačevanju davkov ? O tem so danes razpravljali na komisiji za nadzor javnih financ. Od 32-tih milijonov dodatno obračunanega davka pri poslovanju z davčnimi oazami, je plačanega le tretjina. Člani komisije so sprejeli seznanitveni sklep , da je pri zadnjih prodajah državnega premoženja morda šlo tudi za nezakonita dejanja, ker so prodaje potekale prek tako imenovanih namenskih družb s sedežem v davčnih oazah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Iz Portoroža poroča Maja Derčar.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Povezovanje izobraževanja in gospodarstva daje dobre rezultate. S povezovanjem pridobivajo eni in drugi pa tudi družba kot celota. Da bi bila ta vez vedno boljša in učinkovitejša si prizadevajo tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki je letos že drugič zapored organizirala konferenco TRiii, namenjeno spodbujanju inovativnosti v srednjem tehniškem izobraževanju in povezovanju z gospodarstvom ter doseganju skupnih sinergij. Da je ideja dobra potrjuje tudi letošnja še večja udeležba srednjih šol iz vse Slovenije, večje število projektov, za katere prihajajo spodbude tudi že iz gospodarstva. Karmen Štrancar Rajevec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novi generalni direktor ljubljanskega Kliničnega centra Andraž Kopač je popoldne od dosedanje vršilke dolžnosti Brigite Čokl prevzel posle, z jutrišnjem dnem pa bo začel vodenje največje slovenske bolnišnice. 44-letni krizni manager, nekdanji prvi mož Alpine, doslej pa vodja podjetja za predelavo kovinskih izdelkov nima izkušenj v zdravstvu, vendar je to, kot je sam dejal ob današnji uradni primopredaji, morda celo prednost, med svojimi prioritetami pa je izpostavil resne finančne težave bolnišnice. Snežana Ilijaš
Dan zmage nad fašizmom in nazicmom je tudi praznik mesta Ljubljana. Na ta dan je že vrsto let na Ljubljanskem gradu slavnostna seja, na kateri podelijo nazive častne meščanka, častni meščan ter priznanja in plakete glavnega mesta. Slovesnost je že vrsto let tudi predmet ideoloških razhajanj med levo in desno usmerjenimi svetniki in tako je bilo tudi letos. Marjan Vešligaj
Sodni svet je že dopoldne sporočil, da do danes ni prejel nobene prijave na razpis za novega predsednika Vrhovnega sodišča. Dosedanji predsednik Branko Masleša je sporočil, da se ne bo ponovno prijavil, rok za prijave pa se je iztekel v petek ob polnoči. Na Prvem programu je Jolanda Lebar pojasnila, kako bo z novim razpisom in spomnila na obdobja brez predsednika v preteklih letih.
V Moskvi so z mogočno vojaško parado na Rdečem trgu počastili dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Sodelovalo je več kot 10 tisoč vojakov, prvič pa tudi vojakinje. Predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo velika domovinska vojna, kot drugo svetovno vojno imenujejo v Rusiji, za vedno sveto dejanje, in dodal, da je sovjetski narod prinesel svobodo drugim. Poroča naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Prekmurje je bila prva osvobojena slovenska pokrajina. V prvih dneh aprila so ga skupaj s partizani osvobodili vojaki Rdeče armade, poleti še istega leta pa so jim sredi Murske Sobote postavili spomenik zmage. Nanj so danes položili vence predstavniki Ruske federacije, Združenj borcev Slovenije in murskosoboške občine, že včeraj pa predstavniki Ukrajine, Gruzije in Azarbejdžana. Iz Prekmurja je poročala Lidija Kosi.
V Moskvi bodo dan zmage počastili z mogočno vojaško parado na Rdečem trgu, na kateri bo sodelovalo več kot 10 tisoč vojakov. Trg bo preletelo tudi več kot 70 letal in helikopterjev, med njimi bombniki in lovci, ki so sodelovali v vojaški operaciji v Siriji. Iz ruske prestolnice Vlasta Jeseničnik:
V Topolšici so se sinoči s tradicionalno slovesnostjo spomnili 71-letnice zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne. 9.maja leta 1945 je namreč nemški general Aleksander Loehr prav v tem kraju podpisal brezpogojno kapitulacijo nemške armadne skupine za Jugovzhodno Evropo. Slavnostna govornica, obrambna ministrica Andreja Katič, je poudarila, da je Topolšica zaradi tega dogodka zgodovinski kraj, pomemben tudi v luči današnjega Dneva Evrope.
Neveljaven email naslov