Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.
Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji
Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:
“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”
Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.
“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:
“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”
Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.
Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji
Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:
“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”
Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.
“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:
“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”
Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov