Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Torkov kviz na Prvem.
Največ novih potnikov je pridobil javni, mestni potniški promet, nekdaj naš največji letalski prevoznik pa jih je precej izgubil
“Lani smo vsi prebivalci Slovenije skupaj na svojih vsakdanjih poteh opravili več kot 12 milijard kilometrov,” razloži Apolonija Oblak Flander, vodja oddelka za statistiko transporta, turizma in informacijske družbe na Statističnem uradu RS.
To je približno tolikšna razdalja, kot če bi 300.000-krat obšli Zemljo po ekvatorju.
To na prebivalca pomeni približno 7.200 kilometrov, kar je enako kot razdalja od Ljubljane do najsevernejše točke Evrope (Nordkappa) in nazaj. Avtomobil je pri nas še vedno glavno prometno sredstvo za opravljanje vsakodnevnih poti – lani smo Slovenci slabih 70 odstotkov vseh svojih poti opravili kot vozniki ali sopotniki. Drugi najpogostejši način premikanja je bilo pešačenje, daleč za njim pa so kolesarjenje in javna prevozna sredstva.
Na poteh do enega kilometra je bilo več poti opravljenih peš kot z avtomobilom. Na vseh drugih razdaljah pa je kot način premikanja prevladoval avtomobil.
Največ naših poti se na delovni dan začne med 7. in 8. uro zjutraj, pa med 3. in 4. uro popoldne – čas prometnih konic. Na nedelovni dan pa se od doma odpravimo pozneje, med 10.00 in 11.00. Največje povečanje prepeljanih potnikov v letu 2017 so imeli v javnem mestnem linijskem prevozu – skoraj 62 milijonov potnikov, kar je skoraj 20 odstotkov več kot leto prej. Za največjega letalskega prevoznika pri nas Adrio Airways pa se zdi, da ne zna izkoristiti trendov rasti potovanj v letalskem prometu.
Naš največji letalski prevoznik je prepeljal 1,2 milijona potnikov, kar je bilo za kar 17 odstotkov manj kot v prejšnjem letu. Na drugi strani pa imamo v letalskem prometu več poletov – na slovenska mednarodna letališča je v letu 2017 prispelo ali pa z njih odpotovalo 1,7 milijona potnikov, kar je bilo za kar 20 odstotkov več kot prejšnje leto.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Torkov kviz na Prvem.
Največ novih potnikov je pridobil javni, mestni potniški promet, nekdaj naš največji letalski prevoznik pa jih je precej izgubil
“Lani smo vsi prebivalci Slovenije skupaj na svojih vsakdanjih poteh opravili več kot 12 milijard kilometrov,” razloži Apolonija Oblak Flander, vodja oddelka za statistiko transporta, turizma in informacijske družbe na Statističnem uradu RS.
To je približno tolikšna razdalja, kot če bi 300.000-krat obšli Zemljo po ekvatorju.
To na prebivalca pomeni približno 7.200 kilometrov, kar je enako kot razdalja od Ljubljane do najsevernejše točke Evrope (Nordkappa) in nazaj. Avtomobil je pri nas še vedno glavno prometno sredstvo za opravljanje vsakodnevnih poti – lani smo Slovenci slabih 70 odstotkov vseh svojih poti opravili kot vozniki ali sopotniki. Drugi najpogostejši način premikanja je bilo pešačenje, daleč za njim pa so kolesarjenje in javna prevozna sredstva.
Na poteh do enega kilometra je bilo več poti opravljenih peš kot z avtomobilom. Na vseh drugih razdaljah pa je kot način premikanja prevladoval avtomobil.
Največ naših poti se na delovni dan začne med 7. in 8. uro zjutraj, pa med 3. in 4. uro popoldne – čas prometnih konic. Na nedelovni dan pa se od doma odpravimo pozneje, med 10.00 in 11.00. Največje povečanje prepeljanih potnikov v letu 2017 so imeli v javnem mestnem linijskem prevozu – skoraj 62 milijonov potnikov, kar je skoraj 20 odstotkov več kot leto prej. Za največjega letalskega prevoznika pri nas Adrio Airways pa se zdi, da ne zna izkoristiti trendov rasti potovanj v letalskem prometu.
Naš največji letalski prevoznik je prepeljal 1,2 milijona potnikov, kar je bilo za kar 17 odstotkov manj kot v prejšnjem letu. Na drugi strani pa imamo v letalskem prometu več poletov – na slovenska mednarodna letališča je v letu 2017 prispelo ali pa z njih odpotovalo 1,7 milijona potnikov, kar je bilo za kar 20 odstotkov več kot prejšnje leto.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov